Mačje pande so med obiskovalci živalskega vrta izredno priljubljene.

Mačja panda, znanstveno imenovana Ailurus fulgens, je očarljivo in skrivnostno bitje, ki primarno živi v vzhodnih Himalajih in jugozahodni Kitajski. Kljub imenu rdeča panda ni tesno sorodna veliki pandi

Ena najbolj opaznih značilnosti rdeče pande je njena čudovita dlaka. Rdeča panda ima polretraktibilne kremplje, ki ji pomagajo pri plezanju po drevesih in spretnem premikanju po njenem drevesnem habitatu.

Kot pretežno rastlinojedec se rdeča panda prehranjuje predvsem z listi in poganjki bambusa. Kljub temu ni omejena le na bambus in lahko poje tudi sadje, jagode in občasno celo insekte ali majhne sesalce. Raznolika prehrana odraža prilagodljivost rdeče pande različnim okoljskim razmeram.

Mačja panda pomemben del svojega življenja preživlja v drevesih. Za ravnotežje gretje med hladnimi himalajskimi nočmi uporablja svoj rep. Kljub ljubkemu svojemu videzu je rdeča panda opremljena s ostrimi kremplji in zobmi za samoobrambo, ko je to potrebno.

Na žalost se rdeča panda sooča z različnimi grožnjami v divjini, vključno z izgubo habitata zaradi krčenja gozdov, nezakonitim lovom in podnebnimi spremembami. Ohranitveni napori so ključni za zagotovitev preživetja te edinstvene in očarljive vrste. Živalski vrtovi in organizacije za ohranjanje divjine po vsem svetu sodelujejo v programih razmnoževanja in raziskavah, da bi prispevali k ohranitvi rdeče pande.

Mednje sodi tudi ZOO Ljubljana. Mačji pandi po imenu Magu in Muka sta v ogradi, ki je na zemljevidu označena s številko 19. Oskrbniki jima hrano običajno prinesejo v zgodnjih popoldanskih urah.

Magu in Muka (foto: zajem zaslona/ZOO Ljubljana).

Starejše novice