Forum romskih svetnikov v Murski Soboti pripravlja posvet o varnosti v romskih naseljih.
V zadnjih tednih so se Romi v medijih znašli predvsem na straneh črne kronike - zažigi hiš v romskih naseljih, streljanje, pa tudi Europolovo poročilo, ki je izdalo, da ekstremisti novačijo Rome za spreobrnitev v islamsko vero in radikalizacijo. Zaradi tega v sredo forum romskih svetnikov v Murski Soboti pripravlja posvet o varnosti v romskih naseljih, od katere je odvisna tudi varnost prebivalcev v okolici teh naselij. Ob tem opozarjajo, da je vir težav Romov predvsem v socialni izključenosti in brezposelnosti.
Varnost v romskih naseljih pogoj za večjo varnost okoliških prebivalcev
Razlog za posvet, je po besedah predsednika foruma romskih svetnikov Darka Rudaša za STA, življenje v zahtevnem družbenem okolju, v katerem se soočamo z novimi varnostnimi izzivi. S temi okoliščinami pa se spopadajo tudi romski svetniki - kot ljudje in kot predstavniki Romov. Na posvetu, ki bo 24. avgusta v Murski Soboti bodo predstavniki Romov in različnih državnih institucij od policije do centrov za socialno delo, skozi različne izkušnje iskali rešitve za zagotavljanje varnosti.
"Če bomo zagotovili visoko stopnjo varnosti prebivalcev romskih naselij, bomo v največji meri dvignili varnost okoliškega prebivalstva," je ob tem za STA poudaril Rudaš in spomnil, da se vsi zavedamo, kako pomembno je zagotavljanje varnosti na nacionalni ravni, medtem ko pozabljamo, da je del te varnosti tudi varnost v romskih naseljih.
Medsebojno spoštovanje ključno za zaupanje
Vprašanja varnosti se sicer odpirajo na ravneh znotraj romske skupnosti, v odnosu med romsko skupnostjo in okoliškimi prebivalci kot tudi v odnosu države, občine in javnih institucij do Romov in obratno. Rudaš ob tem priznava, da opažajo slabšanje odnosa Romov do tistih, ki opravljajo različne javne službe, zato se je tudi na to treba odzvati.
"Težave, ki se pojavljajo, so družbene, kulturološke in verske narave. Vprašanje zagotavljanja varnosti zato zahteva celovit družbeni pristop in sodelovanje različnih pristojnih institucij. Šele, ko se bomo začeli medsebojno spoštovati, bomo lahko začeli razvijati medsebojno zaupanje," je pojasnil Rudaš. Geslo posveta bo sicer: Nikoli ne počni tistega, kar ne želiš, da bi se zgodilo tebi.
Problem Romov socialna izključenost in brezposelnost
Težave po mnenju Darka Rudaša izhajajo iz socialne izključenosti in visoke stopnje brezposelnosti. Zato bodo te dni, tudi v okviru kmetijskega sejma Agra predstavili projekt Zelena delovna mesta za romsko manjšino. Cilj projekta je reintegracija socialno izključenih Romov v polje plačanega dela in širše družbe.
"Ustvariti je treba romske podjetnike, romske delavce, ki se bodo vključevali v gospodarstvo ter si tako sami zagotavljali možnost za dostojno življenje," je dejal, in ob tem spomnil na "zlato pravilo", ki sledi dejstvu, da so Romi pri delodajalcih še vedno diskriminirani, in sicer: Če ti nihče ne želi dati službe, si jo ustvari sam.
V Murski Soboti projekt, ki lahko prinese 50 delovnih mest
V Murski Soboti pa že teče projekt gojenja rastline miskantus, iz katere pridelujejo gnojila za povrtnine in kurjavo. V poskusnem obratu se je tako že zaposlil en Rom, po Rudaševih predvidevanjih pa bi lahko zaposlitev dobilo tudi do 50 Romov. Trenutno v sodelovanju z občino iščejo zapuščena zemljišča, na katerih bi lahko Romi gojili omenjeno rastlino.
