Na premišljevalnici je bilo tokrat govora o kulturni in naravni dediščini, z velikim poudarkom na mestnem parku.
V grajskem stolpu je sinoči potekala dvanajsta iz serije petnajstih premišljevalnic v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo. Metka Fujs in Stanka Dešnik sta predstavili stanje na področju kulturne in naravne dediščine v mestu ter izpostavili bistvene težave.
Mestno jedro pod spomeniškim varstvom
Murska Sobota ima kar nekaj kulturne dediščine. Med najbolj vidnimi so objekti, ki tvorijo mestno jedro in so pod spomeniškim varstvom. To zajema obe cerkvi s pripadajočimi objekti, objekti na Slovenski ulici, vse od začetka Lendavske ulice, pa do sodišča ter nato naprej do cerkve, bloki arhitekta Novaka na ulici Štefana Kovača, Vučakova in Hartnerjeva vila, nekdanji delavski dom, kjer danes domujeta upravna enota in občina, oba gradova in še nekaj drugih objektov.
V Murski Soboti nobenega spomenika nacionalnega pomena
Čeprav imamo v Murski Soboti, poleg stavb pod spomeniškim varstvom, še štiri memorialne spomenike, kamor sodi tudi spomenik zmage, pa se noben spomenik ne uvršča med spomenike državnega pomena. Od leta 2013 so sicer ovrednoteni za razglasitev spomenika državnega pomena murskosoboški in rakičanski grad ter spomenik zmage. Ob tem se poraja tudi vprašanje, kdaj bomo v Pomurju dobili Zavod za varstvo kulturne dediščine. Podlaga za to že več let obstaja, a se država izgovarja na prepoved dodatnih zaposlitev.
Bogata premična dediščina
Poleg nepremične kulturne dediščine, ima Murska Sobota tudi bogato premično dediščino. Hranita jo Pomurski muzej Murska Sobota ter Galerija Murska Sobota. Prva ima kar 41.473 inventarnih enot s približno 300.000 predmeti, medtem ko stalna zbirka galerije obsega 664 enot. Ob tem je Fujsova izpostavila tudi velik pomen muzejev, ki so veliko več kot le vir kulture. Hranijo dobrine, podedovane iz preteklosti, ki odsevajo vrednote, identiteto ter prepričanja naših prednikov. Muzeji imajo pet socialnih vrednosti, poudarja. Vrednost zbirk, vrednost povezovanja, vrednost izkušnje, ekonomsko vrednost ter seveda izobraževalno vrednost.
Arheološki muzej in multikulturni center
Pomurski muzej Murska Sobota, ki ni le mestni, temveč regijski muzej, se sooča z veliko prostorsko stisko. Arheološka najdbišča, veliko jih je bilo odkritih ob gradnji avtoceste, so prostorske potrebe še povečale. Že več let tako obstaja ideja o izgradnji centra za hranjenje arheološke dediščine ter arheološkega muzeja ob soboškem jezeru oziroma gramoznici. Kot ideja se dalj časa že omenja tudi multikulturni center med Zvezno in Slomškovo ulico, a je ta delno izvedljiv tudi v prostorih Blagovnice in Šopinga.
Slovenija, raj na zemlji
Stanka Dešnik je v drugem delu premišljevalnice najprej predstavila biotsko raznovrstnost v Sloveniji. Čeprav država predstavlja le 0,004 % površja in 0,014 % kopnega na Zemlji, prebivalci pa le 0,033 % celotnega človeštva, lahko pri nas najdemo več kot 1 % znanih bitij na Zemlji. Od tega več kot 2 % celinskih vrst. Slovenija je zaradi svojih geografskih značilnosti takorekoč raj na zemlji, poudarja.
Mesto brez naravne dediščine
Čeprav Murska Sobota velja za eno najbolj zelenih mest v Sloveniji, kar gre pripisati predvsem mestnemu parku, Fazaneriji in zelenim okolicam hiš, pa nas pogled na naravovarstveni atlas Slovnije strezni. Ta namreč kaže, da v Murski Soboti nimamo nobene naravne dediščine. Velika hraste, stare tudi 600 let, smo z neodgovornimi posegi pred desetletji uničili, zaradi česa so velikani propadli. Velik vpliv na to je imela regulacija Kučnice, zaradi katere je padel nivo podtalnice, mogočni hrasti pa so se pričeli sušiti.
Pomanjkanje dolgoročnih načrtov
Tako, kot so premišljevalci ugotovili že na delavnici na temo kulture, tudi na področju kulturne in naravne dediščine manjka dolgoročna strategija in načrt ohranjanja dediščine. Vsaka sprememba oblasti prinese neke nove usmeritve in nekaj novega, nihče pa se ne drži smernic. Če si zadamo, da Murska Sobota postane bolj zeleno mesto, z več javnimi zelenimi površinami, ne moremo po drugi strani betonirati in asfaltirati vedno več površin v mestu in okolici.
Park ogrožajo masovne prireditve
Mestni park, ki je eden izmed zelenih draguljev mesta, ogrožajo velike masovne prireditve, ki na rastlinah in živalih pustijo velike posledice. Tako festival Soboški dnevi, kot tudi kresovanje in nenazadnje masovno druženje ob koncu šole, ne sodijo v mestni park, so bili prepričani številni udeleženci. Posledice hrupa, zabijanja v drevesa, velike količine urina, pijač in ostalih izbljuvkov, ki pronicajo v zemljo do koreninskega sistema, se pokažejo šele čez več let. Potrebno bi bilo tako razmisliti o postopni selitvi masovnih prireditev iz mestnega parka v druge dele mesta.
Nujno je potrebno ozeleniti okolico avtoceste
Kot je že bilo povedano na eni izmed premišljevalnic, je avtocesta velik krivec za visoko stopnjo delcev pm10 v zraku. To težavo bi dolgoročno morali rešiti z ureditvijo zelenega pasu vzdolž avtoceste. Drevesa so namreč najbolj učinkoviti filter prašnih delcev, zvočna izolacija, obenem pa umirjajo tudi zračne tokove in tako predstavljajo vetrno zaščito mesta.
Danes na temo stanovanjske politike
Danes ob 17. uri bo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice potekala premišljevalnica na temo stanovanjske politike. Vodila jo bosta Iztok Zrinski in Alojz Kavaš.
