O problematiki energetike in o tem, kako se bodo Sobočani greli v prihodnje, so razpravljali na javnem forumu: Energetika v mestu.
Župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je uvodoma pojasnil, da se že nekaj let na mestni občini sprašujejo, kako se bodo greli občani, da bo najceneje, za zrak najmanj škodljivo in gretje tako, da ne bodo enostavno postali žrtve spreminjajočih se razmer na energetskem področju. Opozoril je še, da je potrebno z zelo natančnimi in premišljenimi koraki sprejemati odločitve, ki bodo ustrezne za vse.
Z vlaganjem v kotlovnico do nadaljnjega ogrevanja iz geotermalne vrtine Sob-1g
Nadalje je Štefan Cigan, vodja iz oddelka za gospodarske dejavnosti na kratko predstavil zgodovino daljinskega ogrevanja ter omenil, da se trenutno s sistemom daljinskega ogrevanja na Lendavski ulici ogreva 60.000 m2 stanovanj oziroma 27 toplotnih postaj, pri čemer gre večino za stanovanjske objektov, nekaj pa je tudi poslovnih objektov. Ne gre pa spregledati dejstva, da se center mesta ogreva večinoma z lastno kotlovnico oziroma s skupno kotlovnico za več objektov, le 7 objektov v bližini Mojstrske pa se je imelo možnost ogrevati tudi s pomočjo tople vode iz geotermalne vrtine Sob-1g, vendar se je, z oziroma koncesijske pogodbe, to v januarju ustavilo. Razlog je enostaven, saj ni možno po konkurenčni ceni dobavljati toplote uporabnikom.
Cigan je pri tem opozoril, da je ogrevanje na tak način sicer še možno, vendar je potrebno vlaganje, tudi v kotlovnico.
Kako zagotoviti dovolj toplote v objekte v centru mesta?
Gre za 20 objektov, ki se trenutno ogrevajo s pomočjo osmih kotlovnic. Občina je sicer iskala možnosti, in sicer eno izmed možnosti je Cigan predstavil kot daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, čemu pa je strokovnjak za energetiko Jože Brdnik nasprotoval, saj biomasa zaradi onesnaževanja zraka ne sodi v mesto, s čimer se strinja tudi Brigita Bavčar, ki se sprašuje tudi, zakaj tak forum Mestne četrti skupaj z Mestno občino Murska Sobota organizira ob koncu kurilne sezone in zakaj voda že več kot 25 let teče v Ledavo in ogreva travo, mi pa jo plačujemo ter opozarja na optimalne rešitve, ki bi jih občina morala predlagati.
»Zakaj ste tako proti geotermalni energiji?«, se še sprašuje Brdnik in svetuje, da ima občina energetske koncepte narejene vnaprej, ne pa da ima na zalogo neke projekte, hkrati pa meni, da bi bilo boljše, kot uporabiti biomaso, poiskati naravne vire energije, kot sta sonce, podtalnica.
»Nismo proti geotermiji, želimo pa, da projekt »pije vodo«
Štefan Cigan je na razpravo upokojenega energetika in strojnega inženirja Brdnika podal, da če se v novi koncesijski politiki slovenske vlade ne bo nič spremenilo in bodo s koncesninami obremenjene komercialne in nepridobitne dejavnosti kot tudi javna gospodarska podjetja, se ji bodo odpovedali. »Želimo, da se bo pisala zgodba o uspehu in da projekt »pije vodo«, nismo pa proti geotermiji.« Ob tem je Jože Šadl predlagal, da se naj s koncesnino ukvarja država, občina pa racionalno izvedljivo poskrbijo za boljše vseh ter poudaril, da nas mora skrbeti za onesnaženo okolje, saj se trenutno lahko počutimo kot v Londonu. Zunaj je megla, v bistvu pa gre za dim. »Sedimo na topli vodi in ne znamo, kaj bi z njo,« je zaključil Šadl.
Jasmina Muhič
