V Splošni bolnišnici Murska Sobota so minuli teden na novinarski konferenci spregovorili o seji sveta zavoda in rezultatih poslovanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta.
Med drugim so razkrili, da je bilo v soboški bolnišnici v prvem polletju opravljenih 8.756 primerov. Obenem beležijo minimalen negativni poslovni rezultat v višini 38.116 evrov, saj so ustvarili 24.520.261 evrov prihodkov in 24.558.377 evrov odhodkov, kar pa po mnenju vodstva bolnišnice predstavlja negativno ničlo in uspeh glede na primerljive bolnišnice.
Opravili so 87.732 pregledov v okviru specialistične ambulantne dejavnosti, izvedenih pa je bilo tudi 6.653 raznih operacij in 5.880 dializ.
Vlagali v delovanje medicinske dejavnosti
Največ investicijskih sredstev so v prvem polletju namenili za nakup in vzdrževanje zgradb ter medicinske opreme.
Skupno so v opremo in zgradbe investirali 918.102 evrov. Za medicinsko opremo so sicer namenili 691.895 evrov.
Beležijo tudi več zaposlitev
Predvsem po zaslugi urgentnega centra je soboška bolnišnica precej povečala število zaposlenih. Konec junija so namreč zaposlovali 1.018 ljudi, kar je za 57 več kot junija lani. Število zdravnikov se je povečalo za 7 in medicinskih sester za 20 zaposlenih, več pa je tudi nemedicinskega kadra ter ostalih zdravstvenih delavcev.
Čakalne dobe daleč najbolj pereč problem
Predsednik sveta zavoda Marko Virag je za največjo težavo, s katero se srečuje bolnišnica, označil predolge čakalne dobe. Trenutni rezultati naj bi bili alarmantni, a se izboljšujejo, v splošnem pa so z delom vodstva in zaposlenih zadovoljni.
Vodstvu so v svetu zavoda sicer že naložili, da v bodoče prepreči ekscese in pripravi konkreten načrt za razrešitev problema čakalnih dob.
Da so čakalne dobe glede na pričakovanja bistveno predolge, se strinja tudi direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Bojan Korošec.
Po njegovih besedah že izvajajo dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, obenem pa pričakujejo, da bodo v sklopu pilotnega projekta merjenja obsega dela zdravnikov glede na skromno število izvajalcev izkazali veliko učinkovitost. Prav to pa bi se nato lahko odražalo tudi na številu specializacij oziroma prejetih finančnih sredstvih.
Dotaknili pa so se tudi tragičnega dogodka v izolski bolnišnici, pri čemer je strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Daniel Grabar izpostavil potrebo po ničelni toleranci do tovrstnih pojavov, saj predstavljajo dodatno obremenitev izvajalcem zdravstvenih storitev.