Kljub temu, da je v Prekmurju največ vrhunskih vin na površino v Sloveniji, pa se vinogradniške površine zelo hitro krčijo, predvsem zaradi težke prodaje manjše količine vina ter tudi zakonodaje.
V Prekmurju je trenutno 571 hektarjev vinogradov, vendar bo po napovedih strokovnjakov, ob nadaljevanju trenutnega trenda krčenja predvsem manjših vinogradniških površin, leta 2030 ostalo vsega 150 hektarjev vinogradov. Zaradi nezmožnosti lastnikov za delo, se prekmurski vinogradi krčijo, prav tako, je težko prodati manjšo količino grozdja in vina, upada pa tudi poraba vina.
Država prej otežuje kot pomaga
Z nadzorom oziroma zakonodajo prav tako tudi država ne izboljšuje situacije, eden takšnih primerov je tudi sprememba zakona o vinu, o kateri smo na našem spletnem mediju že pisali, ki določa, da bodo gostinci lahko prodajali le ustekleničeno vino oziroma vino v sodčkih iz nerjavečega jekla, in ne vina, ki so ga v kanistrih kupovali od vinarjev. Kar predstavlja največjo težavo ravno za male vinogradnike. Po besedah Ernesta Novaka, specialista za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, pa dolgoročno težav naj ne bi imeli večji vinogradniki, ki imajo zagotovljeno nasledstvo in trg.
Vino se težko proda
Tudi Štefan, vinogradnik iz Goričkega, kateremu je vinogradništvo dopolnila dejavnost, pravi da je težko, predvsem prodati vino, saj cene niso enotne in se vino prodaja pod ceno. Pravo, da mu kakšno leto ne uspe prodati vsega vina.
Prekmurska produktivnost višja od slovenskega povprečja
V Prekmurju je med trtami najpogostejši laški rizling, nekaj več kot sedemintrideset odstotkov, na drugem mestu pa je z dobrimi enajstimi odstotki chardonnay, med rdečimi sortami je najpogostejša modra frankinja. Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, so prekmurski vinogradniki zelo produktivni, pišejo v Financah, saj na hektar vinograda pridelajo 2.866 litrov vina, kar je več od slovenskega povprečja, ki znaša 2.764 litrov.
Marof, Krampač in Kovač
V Prekmurskem vinorodnem okolišu, ki se deli na Goričko, Lendavske gorice in Strehovsko-Dobrovniško-Kobiljske gorice so le trije veliki vinogradniki. Več kot pet hektarjev vinogradov ima Panvita-Marof z vinsko kletjo v Mačkovcih na Goričkem, Egon Krampač z vinogradi v Lendavskih goricah in kletjo v Dolnji Bistrici ter Zdravko Kovač s kletjo na Hodošu na Goričkem.
Le dvajset jih ima več kot hektar in pol vinogradov
Med 1,5 in petimi hektarji velike vinogade, ima v Prekmurju dvajset vinogradnikov. Na Goričkem so med pomembnejšimi pridelovalci vina Janez Erniša in Lipič-Passero iz Suhega Vrha, Vinovak iz Vaneče, Puhan in Klar iz Bogojine, Gjerkeš iz Fikšincev, Gomboc iz Gerlincev, Zelko-Mihajlovič iz Pečarovcev, Urisk iz Strehovcev, Laslo iz Dobrovnika, Talaber iz Moravskih Toplic, Grabar iz Sela, Tremel iz Bokraveč, Jerič iz Prosenjakovcev in Nemec iz Nuskove. Na lendavskem območju pa so med pomembnejšimi vinogradniki Magdičevi, Hiša vina Cuk, Kelencevi in Kmetijsko gospodarstvo Lendava, ki sicer nima vinogradov odkupuje pa vina in ima Grajsko klet v Lendavi.
Največ vrhunskih vin v Sloveniji
Kakovost vin v Prekmurju je v zadnjih tridesetih letih izjemno napredovala, kar dokazujejo ocenjevanja vin, tudi mednarodna, in glede na površino je ravno v Prekmurju največ vrhunskih vin v Sloveniji. Vodilna zvrst med vini je goričenec, vina te zvrsti pa so primerna tudi za uporabo pod blagovno znamko Prekmursrki špricer, katero ima več kot sedemdeset gostinskih lokalov v Prekmurju.
