Država s 1. januarjem ukinja pogrebnino in posmrtnino, ti dve pravici bosta kot oblika izredne socialne pomoči namenjeni le še socialno ogroženim.
Pravica do pogrebnine izhaja iz zdravstvenega zavarovanja in pripada osebi, ki je poskrbela za pogreb osebe, ki je bila v obveznem zdravstvenem zavarovanju zavarovana za to pravico. Pogrebnina znaša 507,12 evrov in je državljanom vsaj nekoliko pomagala pri plačilu pogreba, ki v povprečju stane približno 1.200 evrov. Z murskosoboške Komunale so nam sporočili, da se cene osnovnega pogreba s krsto pri njih gibljejo od 1.000 do 1.100 evrov, žarni so za stotaka dražji.
Pogrebnina le še socialno šibkim
Čeprav večina državljanov plačuje v zdravstveno blagajno, bodo pravico do pogrebnine in posmrtnine imeli le še socialno najšibkejši. Ti dve pravici se bosta namreč po 1. januarju obravnavali kot oblika izredne socialne pomoči, ki pa je dedičem ne bo potrebno vračati. Pogrebnina bo znašala dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, trenutno to znaša 530,33 evra. Do pravice bodo upravičeni družinski člani umrlega, oziroma tisti, ki je poskrbel za pogreb, če je prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka oziroma, če njegovi dohodki ne presegajo zneskov, ki označujejo prag revščine. Le ta je za samsko osebo 606 evrov, za družino pa 909 evrov.
Stroka nezadovoljna z odločitvijo vlade
Po besedah Jožice Coif, predsednice Odbora pogrebnih in pokopaliških dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije in lastnice pogrebnega podjetja Alzis, se vlada o prihajajočih spremembah ni posvetovala z izvajalci pogrebnih storitev. »Zadnje dni smo zaposleni v pogrebni dejavnosti pod pritiskom svojcev, predvsem zaradi nejasnosti pri cenah storitve in novi odločitvi vlade, da ukine pogrebnino.« Po besedah Coifove bi se ljudje že v času življenja morali zavedati, da pogreb predstavlja velik strošek. Po naših podatkih stane najcenejša oblika pogreba, gre za osnovni standardni pokop t.i. goli pokop, nekaj več kot 700 evrov, cene večine pogrebov pa se gibljejo nad 1.200 evrov. V to ni vključeno cvetje, pevci, duhovnik, vežica in nenazadnje posebne želje pokojnika. Kot zanimivost pa naj dodamo, da lahko najdražje krste dosegajo ceno 2000 evrov ali več.
Ceniki niso realni, stroški so pogosto večji
Kot nam je pojasnila Lidija Vrbnjak, pogrebnica iz Trat, ni nikjer določeno kaj so osnovni stroški pogreba in zato si vsak to razlaga po svoje. Na koncu stranke ugotovijo, da za tako nizke cene, kot jih nekatera podjetja dajejo v javnost, sploh ni mogoče opraviti pokopa, tudi pri podjetju ki je to ceno objavilo ne. Podjetja, ki pa podajo realno ceno pogreba pa takoj veljajo za draga, čeprav dejansko sploh niso dražja od ostalih, le realne cene objavijo. Sami imajo prakso, da strankam vedno izdajo predračun, kjer so vidne vse postavke. "Glede na to da se širijo kako visoke so cene za pogreb pa je potrebno vedeti tudi, da so cene pogrebov največrat odvisne od cene storitev drugih podjetij in ne pogrebnih (krematorij, bolnice, cvetličarji, fotografi, govorniki, godbeniki, pevci, radio, časopis ...). Ti stroški iz naših izkušenj predstavljajo v večini višji strošek, kot sami stroški storitev pogrebnega podjetja. A ker naredimo uslugo stranki in ji uredimo tudi vse te tuje storitve in jih na koncu damo na naš račun, so seveda zneski temu primerni. Na koncu pa ljudje govorijo, kako smo pogrebna podjetja draga, ne zavedajo pa se, da je na računu naš del le postavka pogrebne storitve", je dodala Vrbnjakova.
Osmrtnice od 80 evrov navzgor
Stroški pa lahko ob smrti najbližjega hitro zrastejo v nebo, saj se cene cvetličnih aranžmajev gibljejo od 50 – 200 evrov ali več. Mnogi se še poslužujejo pisnega obveščanja o preminulem z osmrtnicami: najcenejša osmrtnica v slovenskem dnevnem časopisju stane od 80 do 170 evrov. V Vestniku je cena osmrtnice, ki je visoka 10 cm, 140 evrov – za sliko je potrebno doplačilo 18 evrov. Večina ljudi se odloči še za sedmino, na kateri se zberejo svojci, prijatelji in znanci pokojne osebe – tudi ti stroški lahko hitro narastejo nad tisočaka.
Telo lahko darujemo v znanstvene namene
Če bi se želeli izogniti vsem stroškom okoli smrti in svojcem privarčevati nekaj evrov, se lahko še v času našega življenja odločimo, da bomo darovali telo v znanstvene namene. Urejen postopek za to imajo na Anatomskem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani. Potencialnega darovalca vpišejo v poseben seznam in podpisati mora izjavo volje o darovanju svojega telesa po smrti, ki jo lahko tudi kadarkoli prekliče. Pomembno je, da je oseba, ki se za to odloči polnoletna in opravilno sposobna. Posmrtni ostanki se na koncu kremirajo in anonimno pokopljejo na ljubljanskih Žalah.
