Številni se radi pritožujejo nad tem in onim v Pomurju, a vsaj nekje, pa ne gre za zanemarljivo področje, glede na to, da so otroci naše bogastvo, smo med najboljšimi v Sloveniji. V Murski Soboti so namreč daleč najboljši pogoji za osnovnošolsko populacijo, ker se tiče telovadnic v Sloveniji.
Pomurske telovadnice med največjimi
Študija Analiza šolskih telovadnic v Sloveniji, je sicer pokazala velike pomanjkljivosti slovenskih šolskih telovadnic, ki so v povprečju stare 33 let. Veliko težavo predstavlja velikost teh telovadnic. V osnovnih šolah je tako dvakrat več vadbenih površin na učenca kot v srednji šoli, so ugotovili avtorji študije. Sicer pa so razlike med posameznimi deli Slovenije zelo velike.
Telovadnice v Pomurju in na Spodnjeposavskem imajo v osnovni šoli skoraj dvakrat večji obseg vadbenega prostora kot v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji ter Jugovzhodni Sloveniji.
V Ljubljani je tako le od 1,17 do 1,3 kvadratnega metra prostora na šolarja, medtem, ko je v Murski Soboti v telovadnicah v povprečju tri kvadratne metre prostora na šolarja.
V Murski Soboti najboljši pogoji
Med mestnimi občinami osnovnošolcem daleč najboljše pogoje, sodeč po izsledkih analize, zagotavlja Murska Sobota, najslabše pogoje, skoraj trikrat manjši obseg vadbenih površin na učenca, pa Maribor in Ljubljana.
Tudi v srednješolskem prostoru je razpršenost velika, kaže študija. Velenje, Slovenj Gradec in Murska Sobota imajo skoraj trikrat več pokritih vadbenih površin kot Ljubljana. Okolja, kjer imajo največji obseg vadbenih površin, imajo praviloma tudi najnovejše športne objekte.
Tudi najmlajše dvorane pri nas
Povprečna starost osnovnošolskih dvoran v mestnih občinah je 31,7 let, srednješolskih pa 25 let.
Najstarejše osnovnošolske športne dvorane imajo v Kranju in Ljubljani (povprečna starost je okoli 35 let), več kot deset let mlajše pa so v Murski Soboti, Ptuju in Novem mestu.
Razkorak z osamosvojitvijo Slovenije
Glavni avtor študije Gregor Jurak, profesor na FŠ in član skupine Slofit, ki se ukvarja s proučevanjem gibanja otrok in mladine, pravi, da se je ta razkorak zgodil z osamosvojitvijo Slovenije, ko se je začela decentralizacija in gradnja novih šol, zlasti v manj razvitih regijah, kjer so takrat zrasle tudi sodobne telovadnice, medtem ko so se v mestnih središčih morali sprijazniti s starimi telovadnicami.
Glede na izsledke študije, ki kažejo na to, da imajo pomurski otroci in mladostniki najboljše pogoje za telovadbo, je zanimivo, da je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Pomurju največ debelih otrok in mladostnikov, pa tudi, da so pomurski otroci najbolj gibalno neučinkoviti.
Projekt HUDO dobra TELOvadnica
Vedno slabše gibalne sposobnosti otrok in zastarele telovadnice oziroma slabi pogoji so spodbudile projekt HUDO dobra TELOvadnica, ki bo tisti osnovni ali srednji šoli, ki bo posnela najbolj všečen gibalni video in ki ure telesne vzgoje izvaja v dotrajanih prostorih, prinesla obnovo telovadnice v vrednosti 55 tisoč evrov.
