Večina mejnih prehodov po padcu meje z Avstrijo se je porušila, nekateri objekti propadajo - za drugačen pristop so se odločili v občini Cankova.
Pred vstopom Slovenije v schengensko območje je bilo na meji z Avstrijo 17 mejnih prehodov za mednarodni promet in 16 maloobmejnih prehodov, od tega jih je bilo kar 7 na Goričkem. Večina prostorov po padcu meje propada. V občini Cankova pa so se odločili, da bodo stavbe, ki so ostale na treh manjših prehodih – v Cankovi, Korovcih in Gerlincih - izkoristili za povezovanje in ne za razdruževanje; na nekdanjem mejnem prehodu Gederovci pa pozivajo k opravičevanju.
Z mini regijo do kohezijskih sredstev
Jože Lang iz Korovec se še dobro spominja, kako se je nekoč švercalo preko meje. Meja je še vedno v zavesti ljudi, danes pa nanjo spominja le še objava poslovnega časa in uradnih ur. Kot je povedal Drago Vogrinčič, župan občine Cankova, so poskrbeli, da je država podarila objekte lokalni skupnosti. Maja so ob občinskemu prazniku trije župani podpisali slovesno pismo o nameri izvedbe projekta združevanja občin v mini regijo. S tem jim bo omogočena pridobitev kohezijskih sredstev iz Bruseljske blagajne, saj vsebina ustreza Evropski perspektivi 2014-2020.
Čezmejno povezovanje znak prihodnosti
V mini regijo se bodo združile občina Cankova, Radkersburg Umgebung in Klöch, ki je znan po kakovostnemu tramincu. Nosilec projekta je občina Cankova, po besedah Vogrinčiča pa bodo resurse kot so gospodarstvo, zgodovina, turizem in trajnostni razvoj v sinergiji implementirali v razvoj mini regije. Tako bodo mejni kamni ostali le še znak preteklosti, prihodnost pa bo zaznamovala povezanost med občinami, ki jih je nekoč ločevala meja.
Mejni prehod prostor za umetniško inštalacijo
Na avstrijski strani mejnega prehoda v Gederovcih nas pričakata tabli z napisom Oprostite oziroma Entschuldigung - tabli je postavil madžarski umetnik János Sugár v sklopu projekta Sodobna Madžarska umetnost po letu 2010 v sodelovanju s festivalom Štajerska jesen. Umetnik je table z enako vsebino postavil že na Madžarskem, Romuniji in na Slovaškem. S tablami je želel mimovozeče opomniti, naj se vprašajo, komu in zakaj bi se želeli opravičiti. Vsi delamo stvari, ki so škodljive in opravičilo je najboljša pot do dobrega počutja. Na Japonskem se opravičujejo že za najmanjšo malenkost, oziroma kar trikrat pogosteje kot v Nemčiji. Enako bi moralo biti v Avstriji, na Madžarskem in konec koncev tudi pri nas.
