Obiskali smo Krizni center Murska Sobota
Krizni center Murska Sobota je umeščen med bloke na Lendavski ulici 15a. Gre za majhno hiško, ki za svojimi zidovi skriva veliko ponovne ljubezni in upanja. Trenutno tukaj biva pet otrok, strarih od 12 do 18 let - večina se jih v svoj lastni dom vrne že po treh tednih, nekateri pa ostanejo tudi dlje. Tako naj bi nek deček pri njih v presledkih bival kar šest let.
A center je namenjen za bivanje otrokom od šestega do dopolnjenega 18. leta zgolj do 21 dni, v izrednih primerih se bivanje podaljša. Med otroci v Centru so taki, ki jim spremembo bivališča zaradi neurejenih razmer doma določi center za socialno delo, spet drugi to storijo na lastno pobudo.
Janja je danes stara 18 let, kot pojasni, so bile razmere doma dlje časa nevzdržne: "Najprej sem se zapirala vase, veliko smo se kregali, dokler ni to preraslo tudi v nasilje. Prišlo je tako daleč, da nisem imela več moči živeti." Kot pove, je sorodniki niso želeli sprejeti, zato je bila edina njena možnost Krizni center, kjer pa jo je najbolj presenetil domač sprejem in topli odnosi. Prilagoditi se je treba le na hišni red in ostale stanovalce, a tukaj je končno našla svoj mir in podporo, kljub temu, da dom in domače obišče vsak konec tedna. A ne le Janje, njen odhod v Krizni center je spremenil tudi njene starše, saj je zdaj med njimi več komunikacije in razumevanja, tako že načrtujejo njeno vrnitev, z veseljem na obrazu pa prizna, da je njena največja želja študij defektologije.
Zgodbe Ines se začne pri ločitvi staršev, ki odnosov med člani družine ni izboljšala. Po tem, ko se je od mame preselila k očetu, so bile stvari samo še hujše. "Takrat me je enkrat spodil iz hiše. Zato sem odšla v krizni center, kjer sem ostala devet mesecev." Zdaj že eno leto živi na svojem, a bivanja v Centru nikakor ne obžaluje: "S pogovorom so mi tukaj dali vedeti, da nisem sama. Tu sem spoznala samo sebe in postala zelo dobra učenka."
V desetih letih sprejeli več kot 300 otrok z žalostnimi zgodbami
Vodja centra Simona Neuvirt Bokan pojasni, da so stiske otrok različne, za vsakega otroka pa je njegova lastna stiska najhujša in jo jemljejo resno, v sodelovanju z njim, njegovimi starši in matičnimi centri za socialno delo pa iščejo rešitve. "V vseh primerih pomoč potrebuje celotna družina. Seveda najprej otrok, ki si sam težko pomaga. In otrok prav tako težko spregovori o stiski za domačimi zidovi. Do sedaj, v desetih letih, kar je naš krizni center odprt, nismo imeli še enega primera, ko bi otrok zlonamerno povedal, kaj se doma dogaja."
Krizni center deluje po principu doma, kar pa ne pomeni, da so mladi v hotelu. V centru imajo obveznosti in opravila, kot jih imajo dom, včasih je pravil in omejitev celo več kot doma. Kot pojasni Neuvirt Bokanova, otrokom pogosto manjka prav to - jasno določena pravila, ki bi jim olajšala bivanje, a hkrati bi se določenih pravil morali držati tudi starši.
