Sindikati hočejo varnost, delodajalci prožnost, mi pa hočemo oboje, je na posvetu delodajalcev ambiciozno dejal minister Svetlik.
"Krepili bomo zavedanje posameznika, da poskrbi sam zase. Šele takrat, ko posameznik in njegovo okolje ne bosta zmožna nositi bremen, s svojo vlogo vstopi država," je na posvetu delodajalcev v Radencih dejal minister za delo, socialne zadeve in družino Ivan Svetlik.
Skrajšanje najdaljših odpovednih rokov in znižanje odpravnin sta dva ključna predloga novega zakona o delovnih razmerjih. V načrtu je uvedba odpravninskega sklada po vzoru sosednje Avstrije, po katerem odpravnin v obstoječi obliki več ne bi potrebovali. S spremembami zakona, dodatnim izobraževanjem in prekvalifikacijami naj bi povečali mobilnost zaposlenih. Predlog naj bi oblikovali do jeseni, zakon pa sprejeli do konca leta.
Naslednji teden bo predstavljen tudi predlog zakona o malem delu. Zdajšnje študentsko delo bo tako na posameznika časovno in dohodkovno omejeno. "S tem želimo del sive ekonomije spraviti v red realne ekonomije," je dejal Svetlik. Za mlade po 18. letu več ne bo otroških dodatkov, ampak štipendije. Z njimi želijo doseči, da mladi izdatneje prevzamejo odgovornost, tako Svetlik.
"Kdor v življenjskem ciklusu več prispeva, bo več prejemal," je izhodišče pokojninske reforme predstavil Svetlik. V prvi fazi leta 2011 bo izvedena modernizacija pokojninske reforme v smislu vzdržnosti in pravičnosti sistema. Ta naj bi začel delovati leta 2015 in se v celoti uveljavil leta 2025. "Svobodo smo osvojili, odgovornosti še ne. To velja za vse - od posameznika do države," je govor pred delodajalci zaključil minister.
Krebsova: "Delili bomo usodo realnega sektorja"
Z javnim skladom za upravljanje z nepremičnim premoženjem naj bi zmanjšali administrativne stroške in uvedli enotna merila, tako ministrica Krebsova.
"Za vsako politiko, ki jo pripravi katerakoli vlada, bo na razpolago 30 dni, da zainteresirana javnost poda svoje predloge," je idejo o samoomejevanju vlade na posvetu delodajalcev v Radencih predstavila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Po tem roku bo pristojno ministrstvo moralo pojasniti, katere podane predloge je sprejelo, katerih ni in argumentirati zakaj jih ni. Predloge naj bi zbirali preko portala e-demokracija. Tudi sicer bodo informacijske tehnologije eden glavnih vzvodov zmanjševanja administrativnih stroškov.
Krebsova je predstavila še predlog javnega sklada za upravljanje z nepremičnim premoženjem. Tako vsako ministrstvo več ne bo imelo podpornih služb, ampak bo to delo centralizirano v javnem skladu. Ta naj bi s premoženjem upravljal po enotnih merilih. "V javnem sektorju bomo delili usodo realnega sektorja," je odločno zaključila Krebsova.
