Stanovalci neprofitnih stanovanj v Ljutomeru se morajo zaradi prodaje stavbe izseliti, vendar so zaradi visokih tržnih najemnin in pomanjkanja občinskih stanovanj pristali na robu brezdomstva.
Stanovalci, stanujoči na naslovu Prešernova ulica 13 in 13a (gre za večstanovanjsko stavbo v Ljutomeru, ki je bila do leta 2008 last občine), se morajo do konca leta izseliti. Lastniki, ki so stavbo po denacionalizaciji leta 2008 dobili vrnjeno, so se namreč odločili, da jo s pomočjo nepremičninske agencije prodajo. Nekateri izmed stanovalcev, večina izmed njih spada med socialno šibke, na tem naslovu živijo že več kot 40 let, a so zdaj na robu brezdomstva, saj si ne morejo privoščiti tržnih najemnin, občina pa nima prostih neprofitnih stanovanj.
Daniel Kreslin, invalid, ki v neprofitnem stanovanju na Prešernovi ulici 13a živi že 25 let, je povedal: »Kam bom šel? Pod most? Nimam kam iti. Starši so mi umrli, stanovanje so vzeli. Imel sem slabo otroštvo, imel sem samo ateka, mati me je pustila, ko sem bil star štiri leta. Takrat me je avto povozil in sem postal invalid.. Zdaj pa bom še nazadnje zunaj na cesti.«
Ni pa edini na tem naslovu, ki se bo do konca leta moral izseliti. Tukaj že več kot 40 let živita tudi upokojena zakonca Cimerman.
»Mi smo bili pri tistem, ki to prodaja. Pa nam je rekel, da ne bo treba iti ven. Naenkrat pa smo dobili dopis, da moremo iti ven, a ne,« je povedala Štefka Cimerman.
Nepremičninska agencija trdi, da nikogar ne mečejo na cesto
Agonije prebivalcev, ki se je začela decembra lani, ko so lastniki stavbe, dediči po denacionalizaciji, odločili stavbo prodati, je opisal še en stanovalec, vojni veteran Franc Husjan.
»Jaz sem bil z živci čisto na koncu, tako kot sem tudi zdaj. To je agonija,« je povedal Husjan.
Nepremičninski agent Rajko Šimonka iz nepremičninske agencije PRIPS, ki stavbo prodaja, nam je v telefonskem pogovoru zatrdil, da lastniki stavbe nikogar ne želijo vreči na cesto. Po njegovih besedah, če se stanovalci do konca leta ne izselijo, nameravajo rok podaljšati do konca marca prihodnje leto. Prav tako naj bi stanovalcem že takoj ponudili nadomestna stanovanja, vendar jih ti niso želeli sprejeti.
»Seveda je ponudil. Ampak, kje pa si to lahko privoščiš,« je priznala Štefka Cimerman, njen mož Slavko Cimerman pa je dodal: »500 evrov najemnine, tega pa si midva ne moreva privoščiti.«
Takšno ponudbo je dobil tudi Husjan, ki je dejal: »500 evrov najemnine. 200-250 evrov elektrike, vsega. Je 700, 800 evrov. No, jaz pa žena pa dobiva 880 evrov mesečnega prihodka.«
Prijavili so se na razpis za neprofitna stanovanja, a kaj, ko stanovanj ni
Na nastalo situacijo so se odzvali tudi na Občini Ljutomer, kjer so pojasnili, da so stanovalce že lani obvestili o razpisu za neprofitna stanovanja, ki je bil objavljen aprila letos, in pet od sedmih stanovalcev se je prijavilo. Njihov odziv objavljamo v celoti.
Stavbi na naslovu Prešernova cesta 13 in 13a v Ljutomeru je bila pred več kot 16 leti v lasti Občine Ljutomer. V objektih so se nahajala takrat t.im. socialna stanovanja. Najemniki so imeli z Občino Ljutomer sklenjene najemne pogodbe, upravljalec je bilo Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer. Oba objekta sta nato bila predmet denacionalizacijskega postopka, ki ga je vodila Upravna enota Ljutomer, postopek se je pričel v letu 2006. V navedeni denacionalizacijski postopek (v zadevi Herndl) je bila kot takratna lastnica objektov vključena tudi Občina Ljutomer, katera je Upravni enoti Ljutomer predlagala, se nepremičnine ne vračajo v naravi (dopis z dne 16. 8. 2006). V teh nepremičninah je namreč imel nekoč sedež Zdravstveni dom Ljutomer, pozneje so se objekti v celoti prenovili in se je tako vrednost nepremičnin z investicijskimi vlaganji bistveno povečala. Prav tako je Občina Ljutomer zahtevala (v koliko se upravičenci ne bodo strinjali, da se nepremičnine ne vrnejo v naravi) povrnitev vseh vlaganj oziroma odškodnino zaradi povečanja vrednosti nepremičnin. Pridobljena so bili tudi cenitvena poročila o vrednosti nepremičnin.Občina Ljutomer je z dopisom z dne 1. 8. 2007 Upravno enoto Ljutomer ponovno obvestila, da se ne strinja z vračilom stanovanjske stavbe v naravi, saj je bilo v objektu 10 stanovanj, ki so najemnikom bila oddana za nedoločen čas. Ker je šlo v večini primero za najemnike brez dohodkov oziroma z minimalnimi dohodki, jim je Občina Ljutomer del najemnine subvencionirala. Prav tako je Občina Ljutomer podala pisno obvestilo, da ni imela planiranih sredstev za odkup objektov na Prešernovi cesti 13 in 13a, kakor tudi ne sredstev za izplačilo odškodnine kot nadomestila za vračanje objektov v naravi. Glede na zgoraj navedena dejstva torej Občina Ljutomer od leta 2008 ni več lastnica ali solastnica obravnavanih nepremičnin. Od prenosa lastništva na fizične osebe Občina Ljutomer tudi ni več najemnikom zaračunavala najemnine. Novi lastniki so zamenjali upravljalca objektov oziroma stanovanj. Občina Ljutomer je od takrat dalje plačevala le subvencije za najemnine. Izjava, da najemniki niso vedeli za spremembo lastnika nepremičnin, nikakor ne more držati. Predvidevamo, da so bili najemniki stanovanj s strani agencije PRIPS nepremičnine d.o.o. Ljutomer obveščeni o odpovedi najemnih pogodb v mesecu decembru 2023. Najemnikom predmetne stavbe, ki so se oglasili na Občini Ljutomer v glede najema občinskega stanovanja, je bilo povedano, da naj podajo vlogo na naslednji javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja. Javni razpis je bil objavljen dne 2. 4. 2024, na razpis se je prijavilo pet najemnikov iz Prešernove ceste 13 in 13a. Gre za dve samski osebi in tri prosilce z dvema družinskima članoma. Na javni razpis vloge za dodelitev stanovanja ni podala nobena družina s šoloobveznimi otroki. S podatkom, koliko stanovanj se dejansko trenutno nahaja v obravnavanih dveh objektih oziroma kdo so najemniki stanovanj in koliko jih zaseda posamezno stanovanje, Občina Ljutomer ne razpolaga. Prazna stanovanja v lasti Občine Ljutomer se dodeljuje na podlagi vrstnih redov iz prednostne liste, ki je javno objavljena na spletni strani Občine Ljutomer. Vrstni redi so bili oblikovani na podlagi ogledov in ocenitve stanovanjskih razmer pri prosilcih, ki so podali vlogo na javni razpis, v skladu v veljavno zakonodajo, ki ureja področje stanovanjske dejavnosti. Dodeljevanje stanovanj se bo izvajalo glede zmožnosti oziroma izpraznitve stanovanja v občinski lasti. Usoda obeh objektov (naj bi bila oziroma bosta prodana novemu lastniku) Občini Ljutomer ni znana.
Stanovalci so odločeni, da se ne bodo izselili
A kljub prijavi občina trenutno nima prostih stanovanj. Stanovalci so zato, kot pravijo, razočarani nad takšnim odgovorom.
»Občina je kriva. Mi smo dali na občini prošnjo, tako kot treba. Pa še zdaj niso odgovorili, rekli pa so, da nimajo stanovanja,« je povedala Štefka Cimerman.
Njen sosed Daniel Kreslin pa je razočarano dodal: »So rekli, da stanovanja ni. Pa ne vem, zakaj, za druge je, za nas pa nič.«
Ker jim po dolgih letih bivanja sedaj grozi izguba doma, so stanovalci, milo rečeno, zaskrbljeni.
»Če drugi lahko, če so Jankoviću lahko odpisali 29 milijonov, pa naj meni dajo stanovanje za 200 evrov, pa bom vsaki mesec dal 100 ali pa 200 evrov. To si lahko privoščiva, več pa ne morem dati, od kod?«
Stanovalci so odločeni, da se ne bodo izselili, dokler ne dobijo drugih primerljivih stanovanj pod enakimi pogoji.
