Slovenska filantropija je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota organizirala regijski obisk, s katerim med drugim promovirajo kakovostno prostovoljstvo.

Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, je nevladna organizacija, ki deluje vse od leta 1992 in ima status humanitarne organizacije

Izvaja programe prostovoljstva, medgeneracijskega in mednarodnega sodelovanja, migracij in pro bono ambulante, vsi pa so usmerjeni v dvig kakovosti bivanja v skupnosti in v zagovorništvo socialno šibkejših.

Organizacija ima po Sloveniji kar nekaj poslovnih enot, med njimi tudi v Murski Soboti, kjer deluje Hiša Sadeži družbe.

V Sloveniji je sicer pet medgeneracijskih hiš, pa tudi poslovni enoti v Mariboru in Kopru ter pro bono ambulanta v Ljubljani.

Tokrat obiskali pomursko regijo

Slovenska filantropija izvaja tudi regijske obiske, eden pa je bil v sodelovanju z mestno občino organiziran tudi v Murski Soboti.

Četrtkovo srečanje se je odvilo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, udeležili pa so se ga Zavod Vitica, Društvo Bumerang sreče, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Hiša Sadeži družbe Murska Sobota, LRF za Pomurje, Ozara Slovenija, OŠ Kuzma (ki je prejemnica naziva Junaki našega časa), Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota in Namiznoteniški klub Murska Sobota.

Danes se je dogodek preselil v prostore Hiše Sadeži družbe Murska Sobota. O namenu obiska je spregovorila strokovna vodja za prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji Tjaša Arko

»Da se srečamo s prostovoljskimi organizacijami, ki so tukaj, in se pogovorimo o tem, kaj je tisto, kar deluje, kje so še izzivi, da damo prenos znanj v okviru delavnice, ki ravnokar poteka in je povezana z zakonom o prostovoljstvu in pridobivanjem prostovoljcev.«

Namen tovrstnih obiskov je krepitev prostovoljskih organizacij, medsebojno povezovanje v regionalnem okolju, pa tudi svetovanje in mentorstvo organizacijam.

Dejstvo je, da številne prostovoljne organizacije ravno zaradi prostovoljcev uspevajo izvrševati svoje poslanstvo, a prostovoljstvo po drugi strani zahteva tudi določena znanja. Standarde delovanja in tudi obveznosti prostovoljskih organizacij že od leta 2011 določa zakon o prostovoljstvu, ki je bil kasneje tudi nadgrajen s strategijo razvoja prostovoljstva.

Prostovoljska dejavnost je tudi zakonsko urejena

Kako je z zakonsko ureditvijo prostovoljnega dela?

V Sloveniji je sicer sprejet zakon o prostovoljstvu, ki natančno določa prostovoljstvo, njegov pomen, načela in pogoje opravljanja prostovoljnega dela. Arko je dejala, da zakon v svojem bistvu postavlja temelje in preprečuje, da bi se prostovoljstvo izkoriščalo, organizacijam pa na nek način služi kot »navodilo za uporabo«. 

In kaj ljudi običajno zanima? »Kar se tiče povračila stroškov prostovoljcem, kaj prostovoljcem pripada, kaj narediti, če prostovoljci opravljajo nevarnejša dela kot so zavarovanja, kakšne so pravice in odgovornosti prostovoljcev …«

Mnoge organizacije delujejo »na krilih prostovoljcev«

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota je svoja vrata odprla konec septembra 2009, od takrat pa svojim gostom ponuja razne brezplačne vsebine, na primer ustvarjalne, kuharske, računalniške in mnoge druge delavnice, tečaje tujih jezikov (ravnokar vpisujejo v tečaje nemškega in romskega jezika), potopisna predavanja, druženje ob družabnih igrah, meditacije, organizirane pa so tudi brezplačne učne pomoči in prostovoljski servis.

V času počitnic izvajajo tudi tabore in delavnice, na katerih združujejo poučne in zabavne vsebine. 

V Hišo se stekajo ljudje vseh generacij, in to kot prostovoljci ali obiskovalci.

V slovenski mreži prostovoljskih organizacij je zabeleženih 1890 organizacij, Ajpes pa beleži približno 2.200 tovrstnih organizacij. Od tega jih je 145 iz pomurske regije.

Gotovo pa se vsi deležniki, ki sodelujejo pri prostovoljnem delu, srečujejo tudi z določenimi izzivi.

Tjaša Arko je o tem dejala: »Nekako so izzivi, ki so bili včeraj  izpostavljeni in se ne izpostavljajo samo v pomurski regiji (čeprav mogoče tukaj še močneje), pridobivanje prostovoljcev, kako povabiti prostovoljce, kako jih vključiti, kako ljudem predstaviti, da biti prostovoljec ne pomeni, da si vsak dan popoldan na voljo … Iz Pomurja gre veliko mladih študirat v druge kraje in čez teden je potem težko dobiti te študente, da bi se aktivirali kot prostovoljci.«

Prostovoljne organizacije uspevajo svoje poslanstvo izvrševati ravno zaradi ljudi, ki nesebično priskočijo na pomoč. Koliko prostovoljcev pa je pravzaprav zabeleženih v regiji?

»Pomurska regija je četrta po regijah. Delalo je več kot 5.000 prostovoljcev, ki so poročani, opravili pa so preko 200.000 prostovoljskih ur.«

Kakšen je trend prostovoljstva?

Epidemija je sicer zreducirala število prostovoljcev, sedaj pa, čeprav ni neke realne številke, opažajo, da se za prostovoljsko delo ponovno pričenja angažirati več ljudi. Kje pa so ‒ tako splošno kot regijsko ‒ priložnosti za razvoj prostovoljstva?

Kot je dejala Arko, svoje priložnosti iščejo tudi v sklopu dogodkov, ki jih prireja Slovenska filantropija:

»15. aprila pripravljamo vseslovenski dan prostovoljstva, na nek način je to dan za spremembe, vabimo pa najrazličnejše organizacije, da za ta dan pripravijo prostovoljske akcije, h katerim povabijo tudi ljudi, ki mogoče niso vsakodnevno prostovoljci. Aktivnosti imamo letos fokusirane na področje dobrega počutja, duševnega zdravja.

Zdaj se že prijavlja veliko akcij: od tega, da bodo dijaki spremljali starejše iz doma upokojencev na sprehode, do različnih predavanj, čistilnih akcij. To so priložnosti, a vsekakor naj si ljudje, ki jih to zanima, malo pogledajo naokoli, povprašajo svoje prijatelje, če so kje aktivni, in se pridružijo tam, kjer vidijo smisel.«

Prostovoljstvo se dandanes širi tudi tja, kjer ga morda ne bi toliko pričakovali, celo v podjetja, ki si želijo družbeno-odgovornega povezovanja.

Arko je izpostavila, kako pomembno in smiselno je, če se v prostovoljsko dejavnost vključuje že mlad človek. Osnovne in srednje šole, ki organizirajo razne prostovoljske programe, poročajo, da s to dejavnostjo postanejo učenci bolj povezani, med njimi pa vlada večja solidarnost, manj je nasilja in izključevanja.

Zakaj pa je prostovoljstvo tako pomembno za današnjo družbo?

Prostovoljstvo, ki je v grobem pojmovano kot delo, za katero oseba ne dobi plačila, prispeva k razvijanju solidarnosti in drugih vrednot. Čeprav včasih izgleda drugače, pa je človek v splošnem še zmerom povezan s skupnostjo in sočlovekom, kar se pokaže predvsem ob kriznih situacijah.

Tjaša Arko se je pri tem navezala na besede predsednice Slovenske filantropije Anice Mikuš Kos, ki pravi, da je »solidarnost lepilo naše družbe. To je tisto, kar nas drži skupaj, to, da nam je mar za sočloveka, da ne pogledamo stran. In seveda na podlagi tega nastane tudi organizirano prostovoljstvo. Včasih kot posameznik ne moreš biti dovolj dober. Primer so gasilci: samo skupaj so lahko uspešni.«

Prostovoljstvo veliko prinaša posameznikom, ki so v stiski, skupnosti in konec koncev tudi prostovoljcu. 

Komentarji (5)

realnooo (ni preverjeno)

PROSTOVOLNA DRUSTVA MY ASS! OBSTAJAJO SAMO ZARADI TOGA KA JIH JE LEJKO PAR ZAPOSLENIH!!! ZATAU PA JIH JE TELKO...

realnoo (ni preverjeno)

Debeli fuknjenec my ass......eni so bar zaposleni nej kak tij ka si že cejlo življenje socialni problem.

In reply to by realnooo (ni preverjeno)

54333 (ni preverjeno)

Solidarnost, ..... pod tem terminom se skriva najvecji nateg delavnih ljudi, predvsem tistih z minimalno placo.

Tako.juytr (ni preverjeno)

“Svoboda govora se mora kazenskopravno omejiti, ko posameznik poziva k nasilju zoper pripadnike specifične skupine, ne pa, ko se pripadniki določene skupine ob govoru posameznika počutijo le osebno prizadeti." izr. prof. dr. Miha Šepec.

. (ni preverjeno)

Kolko zasluži šef? Vodstvo je tui prosto voljno?

Starejše novice