Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino potrjuje, da pozna težave šole, ki jo obiskuje vse več otrok iz širšega Pomurja, a odgovornost za rešitev nalaga Mestni občini Murska Sobota kot ustanoviteljici.
Osnovna šola IV Murska Sobota, namenjena otrokom s posebnimi potrebami, je največja tovrstna šola v Pomurju, število njenih učencev pa v zadnjem desetletju stalno narašča.
Medtem ko jih je bilo pred desetimi leti okoli 99, jih je lani šolo obiskovalo že okoli 170, letos pa jih je 156, pri čemer podatek še ni dokončen, saj so nekateri otroci še v postopku usmerjanja.
Šolo obiskujejo učenci iz kar 20 pomurskih občin, a le dobra tretjina med njimi ima stalno prebivališče v Murski Soboti.
Pomanjkanje učilnic in prostora
Ravnateljica Jana Grah je ob tem za Sobotainfo opozorila, da je šola kljub sodobno opremljenim učilnicam v prizidku, ki ga je od Mestne občine Murska Sobota prevzela januarja 2024, brez zadostnega števila učilnic in drugih prostorov za delo.
Šola nima ustrezne telovadnice in terapevtske razgibalnice, šolsko dvorišče je premajhno za število učencev, na hodnikih pa se ne moreta srečati niti dva učenca na invalidskih vozičkih.
Grah je opozorila tudi, da število učencev na šoli narašča in se na letni ravni po celotni vertikali vključi do 20 učencev več, prav tako pa je vedno več učencev vključenih v vzgojni program domov za učence s posebnimi potrebami.
Nov prizidek le začasna rešitev
Šola je na prostorsko stisko poskušala odgovoriti z gradnjo prizidka med Osnovno šolo III in Osnovno šolo IV, ki je bil odprt februarja 2024.
Z dvoetažnim prizidkom je šola poleg večje jedilnice pridobila tudi večje pritličje za sprejem učencev, učno stanovanje, dva kabineta ter več novih učilnic.
Kljub temu je razpršenost dejavnosti na več lokacij po mestu ostala stalnica, rast števila učencev pa je prizidek že prerasla.
Ministrstvo s prstom pokazalo na občino
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je na naša vprašanja odgovorilo, da je seznanjeno s prostorsko stisko na Osnovni šoli IV Murska Sobota, saj število učencev narašča tudi na drugih šolah s prilagojenim programom po Sloveniji.
Pri tem se sklicujejo na zakonodajo, po kateri so za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, vzdrževanje objektov in opreme ter investicije pristojni ustanovitelji šol, torej lokalne skupnosti, medtem ko država zagotavlja sredstva za dodatne oddelke, sistemizirana delovna mesta in druge materialne stroške izvajanja programov.
Ministrstvo je pojasnilo, da je leta 2023 sofinanciralo dozidavo treh učilnic, dveh kabinetov, učnega stanovanja in razširitev jedilnice v višini 270.062,44 evra, medtem ko je celotna vrednost investicije znašala 569.211,92 evra z davkom na dodano vrednost. Ta prizidek je stisko za nekaj časa omilil, a je rast števila učencev v zadnjem letu razmere znova zaostrila.
Brez dogovora o dolgoročni rešitvi
Na vprašanje, ali je ministrstvo v zadnjih letih z občino oziroma vodstvom šole opravilo pogovore glede dolgoročne prostorske rešitve, so odgovorili, da niso seznanjeni s konkretnimi dogovori glede reševanja te problematike.
Zadržani so bili tudi ori vprašanju, ali bo glede na rast števila učencev potrebna nova širitev objekta ali celo gradnja nove šole, saj je po njihovih besedah odločitev o tem izključno v pristojnosti lokalne skupnosti.
Kako je s financiranjem?
Ker Osnovno šolo IV obiskujejo otroci iz številnih pomurskih občin, medtem ko investicije v celoti bremenijo Mestno občino Murska Sobota, je ministrstvo pojasnilo, da imajo lokalne skupnosti po državi zelo različno urejene dogovore o financiranju šol s prilagojenim programom.
Kot glavno oviro za sofinanciranje s strani drugih občin, iz katerih prihajajo učenci, so doslej navajali pomanjkanje ustrezne pravne podlage za vlaganje v stvarno premoženje tuje lokalne skupnosti.
Občina se ni prijavila na razpis
Ministrstvo je zato v spremenjeni Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vneslo določilo, ki omogoča, da sredstva za investicije v šole s prilagojenim programom poleg ustanoviteljice zagotavljajo tudi druge lokalne skupnosti, če se v te programe vključujejo njihovi učenci.
Kljub novi pravni podlagi pa je ministrstvo hkrati razkrilo, da sofinanciranje investicij v šolske objekte izvaja izključno na podlagi javnih razpisov in izbora projektov, ki jih prijavijo občine same.
Na zadnjem takšnem razpisu, objavljenem leta 2025, pa se Mestna občina Murska Sobota z investicijo v Osnovno šolo IV ni prijavila.
Vprašanje ustanoviteljstva ostaja odprto
Ministrstvo smo vprašali tudi, ali je bila kdaj obravnavana možnost, da bi zaradi regijskega pomena šole njeno ustanoviteljstvo prevzela država ter katere konkretne ukrepe načrtuje ob nadaljnji rasti števila učencev.
Na ti dve vprašanji je ministrstvo odgovorilo le splošno, in sicer da so občine kot ustanoviteljice in lastnice objektov odgovorne za gradnjo, obnovo, varnost in materialne pogoje šol, država pa financira programski in kadrovski del delovanja ter razpisuje sofinanciranje investicij, s čimer je po njihovih besedah del investicijskih obremenitev lokalnih skupnosti že prenesen na državo.
Prostorska stiska na Osnovni šoli IV Murska Sobota tako kljub jasnim opozorilom ravnateljice in naraščajočemu številu učencev ostaja brez dogovorjene dolgoročne rešitve, medtem ko odgovornost za naslednji korak po besedah ministrstva ostaja na strani Mestne občine Murska Sobota.
