Tako malo padavin, kot jih beležimo letos, kmetje ne pomnijo. Pomurski konec je brez večjih padavin že približno 45 dni. Gladina rek in tudi podzemnih voda je nižja, pridelek je okrnjen, suša botruje tudi vse pogostejšim požarom.
Suha zemlja, prežgane poljščine. Če kmalu ne bo obilnih padavin, bo ves pridelek uničen. Kmetje že zdaj pričakujejo več kot 20-odstotni izpad pridelka, ki bo oteževal delo predvsem v zimskih mesecih, ko bo živina potrebovala krmo.
Škoda že zdaj velika
V tem trenutku se suša že pozna na vseh pridelkih, tako na žitih kot tudi na travnikih ter travnih mešanicah. Rast vseh rastlin je zaustavljena. Rastline ne rastejo kot bi morale, a kljub temu se bilka časovno stara. Bilke so zrasle samo do neke mere, potem pa se je rast ustavila.
»Kmetijska svetovalna služba že dala izjavo, da je na žitih okrog 30 odstotkov izpada.
Bilka, ki bi se v tem času morala razraščati se zaradi suše ne razrašča. Rastline, ki so že večje pa so se začele sušiti in dobivati suhe obrobne liste,« pravi kmetovalec in predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan.
PREBERITE ŠE:
Če dežja ne bo, se bo propad pridelka nadaljeval
Kmetje se bojijo, da bodo kmalu izgubili ves pridelek. Dež, ki je napovedan za prihodnje dni, po besedah Küčana ne bo veliko pomagal, saj bi rastline dež potrebovale že prej, da bi se lahko dobro razvijale. Zdaj pa so že nekoliko zakrknile.
»Posevki rastline pa bodo zato bolj redki, zato bo veliko manj pridelka, rastline, ki pa se bodo razvile pa bodo redke in bodo hitro zrasle,« še pojasnjuje.
V Pomurju bo lahko zaradi suše od 30-40 odstotkov izpada pri vseh pridelkih, pravi Küčan. Večji kmetje so si sicer uredili namakalne sisteme, ki so pa velik strošek, zato bodo predvsem manjši kmetje imeli velike težave.
Zaradi suše več požarov
Suša pa preglavice povzroča tudi gasilcem. Vse več je požarov, do katerih pride zaradi malomarnosti ljudi.
»Sušno obdobje se vsekakor pozna. Pripomore pa tudi to, da ljudje večkrat kurijo v naravi in jim to uide izpod nadzora,« pojasni Marjan Fekonja, vodja izmene Gasilske brigade Maribor.
V gozdovih manj požarov
Zaradi sence in vlage so gozdovi trenutno manj izpostavljeni. Trenutno so požarom najbolj izpostavljena posušena rastišča trav in obrobja gozdov.
Še posebej tam, kjer v lanskem letu ni bila izvedena zadnja košnja in je še zmeraj prisotna podrast.
V tako sušnem obdobju lahko do samovžiga pride tudi zaradi neodgovornega odlaganja odpadkov v naravo. »Odvržena pločevinka v samo rastišče je lahko dovolj, da zaneti požar,« opozarja Horvat.
Da se izognemo požarom, odpadke odlagajmo na primernih mestih, zemljišča naj bodo urejena, trava pa pokošena. Za seboj pa pospravimo tudi rastlinske ostanke.
