Sezona nabiranja regrata je tu. Večina ga nabira za svoj obrok, če ga želite pa prodati, vas čaka kup papirjev, brez katerih boste sicer opravjali delo na črno. Država namreč v enem letu ni storila nič, da bi zmanjšala ubijalsko birokracijo.
Globe tudi do 7000 evrov
Prodaja nabranega regrata, čemaža ali divjih špargljev spada v okviru prodaje nabranih gozdnih sadežev ali zelišč pod osebno dopolnilno delo (ODD).
Če tega ne prijavite, vas lahko FURS zaradi dela na črno oglobi s 1000 do 7000 evri.
Postopki dolgi in zapleteni
Kmetom, ki jim regrat zraste na njihovem kmetijskem zemljišču, osebnega dopolnilnega dela ni treba prijaviti, saj gre v tem primeru za osnovno kmetijsko dejavnost. Vsi ostali za prodajo regrata nujno potrebujejo vrednotnico. A do te vodi dolg in zapleten postopek.
Kot prvo potrebujete elektronski naslov. Prijavo ODD namreč lahko opravite tako na upravni enoti kot na spletnem portalu AJPES, a je za to potrebno digitalno potrdilo. Slednje je brezplačno, pridobite pa ga na upravni enoti, kamor osebno dostavite vlogo s spleta. Na vaš elektronski naslov vam nato pošljejo prvo geslo, dva dni kasneje pa po pošti še drugo. Šele nato lahko prek spleta prevzamete digitalno potrdilo, s katerim se prijavite v register ODD.
Vsak mesec nova vrednotnica
A to še ni vse. Brez vrednotnice – potrdila, da ste prijavili osebno dopolnilno delo – regrata namreč ne morete prodajati. Vrednotnica stane devet evrov, ko prodajate, pa jo morate imeti ves čas pri sebi. Pridobite jo na portalu e-uprava ali na upravni enoti, velja pa samo za koledarski mesec, torej si morate vsak mesec zagotoviti novo. Kazen za delo brez vrednotnice je od 400 do 5000 evrov.
Birokracija se tu še ne konča
Finančno upravo morate vsake pol leta obveščati o prihodku iz osebnega dopolnilnega dela, ki pa v posameznem polletju ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač oziroma približno 3000 evrov. Obrazec lahko oddate na spletnem portalu eDavki ali se odpravite na finančni urad. Hkrati morate enkrat mesečno za dohodke preteklega meseca oddati še napoved za odmero akontacije dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.
Pri prodaji regrata, čemaža ali divjih špargljev morate sicer izdajati tudi račune v najmanj dveh izvodih in kopije hraniti deset let, vendar zanje ni treba imeti davčne blagajne.
Vsaj količinske omejitve ni
Dobra novica pa je, da pri regratu ni količinske omejitve glede tega, koliko ga lahko naberete. Nabirate pa ga lahko tudi na zasebnih neobdelanih kmetijskih zemljiščih. Zakon o kmetijskih zemljiščih namreč izrecno določa, da mora lastnik ali zakupnik neobdelanega kmetijskega zemljišča dovoliti rekreativno nabiranje med drugim regrata. Ob tem seveda ne smete povzročati škode, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.
