Na premišljevalnici na temo varovanja okolja v Murski Soboti je bilo govora o krčenju zelenih površin v mestu ter posledicah tega.
Na predzadnji premišljevalnici v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo, so udeleženci pod vodstvom moderatorke Stanke Dešnik razpravljali o varovanju okolja v Murski Soboti in njeni okolici. Udeleženci so se lotili predvsem problematike prevelikih asfaltiranih in betoniranih površin ter raznih vrst onesnaženj v mestu.
Zdravo okolje je naša pravica
Vsak državljan ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenskega okolja, je zapisano v Ustavi Republike Slovenije. Pa res živimo v takem okolju, se je skupaj z udeleženci sinoči spraševala moderatorka. Čeprav se nam zdi, da živimo v zelenem mestu, temu ni povsem tako. Zato se moramo zavzemati za zmanjšanje onesnaženj ter povečanje zelenih površin v mestu in okolici.Murska Sobota nekoč v objemu gozda
Hiter pogled na zgodovinsko karto, ki prikazuje Mursko Soboto v letu 1815, kaže, da so Mursko Soboto pred 200 leti obdajale gozdne površine. Že površna primerjava s karto izpred nekaj let kaže, da je velik del teh gozdnih površin sedaj izginil. V zadnjem času še posebej pospešeno izginja gozd ob Markišavski cesti, kar je zastrašujoče. Mesto namreč potrebuje gozdne površine v bližnji okolici, saj le-te skrbijo za proizvajanje kisika, preprečujejo dostop prašnih delcev do mest, ustavljajo vetrove in nasploh skrbijo za večjo kakovost življenja v mestu.Murska Sobota je edino slovensko mesto, ki ima v središču mesta park.
Kakovost bivanja odvisna od večih dejavnikov
Kakovost bivanja je, poleg omenjenega, odvisna tudi od drugih dejavnikov. Eden najpomembnejših je čista, neklorirana pitna voda oziroma živa tekoča voda. Izredno pomemben je zrak, kjer je poleg čistosti in kakovosti, pomembna tudi toplota ozračja. Pomembni dejavniki so še hrup oziroma ne-hrup, ne-sevanje, tema ponoči ter odsotnost invazivnih tujerodnih vrst.Pretirano pozidano mesto nam vrača s poplavami
Krčenje zelenih površin v mestu in njegovi bližnji okolici pa vedno pogosteje kaže tudi precej bolj nazorne posledice. S pretiranim asfaltiranjem in betoniranjem površin se je povečala tudi problematika poplav. Ob močnejših padavinah je prej voda poniknila v zemljo, sedaj pa se na asfaltnih površinah zbira in odteka v kanalizacijo, ta pa, jasno, ni zmožna absorbirati vse te nenadne vode. Zaradi tega so ob močnejših nalivih vse pogostejše tudi poplave. Nekatere hiše sicer poskušajo deževnico zbirati v zbiralnikih vode, a so ti ob močnejšem nalivu v trenutku polni.Murska Sobota - prašno mesto
Težave v Mursko Soboto prinaša tudi kmetijstvo v neposredni okolici mesta. Predvsem med obdelovanjem zemlje, ko je ta suha, se v zrak dvigujejo večje količine prahu, ki nato onesnažujejo mesto. Ob tem se je Dešnikova vprašala, ali res potrebujemo obdelovalne površine zahodno od kanala, v smeri proti Černelavcem? Medtem ko je udeleženko bolj motila uporaba puhalnikov, ki jih delavci Komunale v zadnjih letih pretirano uporabljajo za pometanje po mestu.Hrupnost in svetlobno onesnaženje
Puhalniki pa poleg prahu v zraku, povzročajo tudi odvečen hrup mesto, ki je že tako polno odvečnih zvokov, tako še dodatno obremenjujejo. Veliko težavo predstavlja tudi svetlobna onesnaženost in pretirano osvetljevanje mesta. Poleg svetlobnih oglasnih tabel, so velik svetlobni onesnaževalec tudi ulične svetilke. Pred leti je občina sicer želela uvesti ugašanje ulične razsvetljave v poznih nočnih urah, tako kot je to v večini primestnih naselij, a je takrat predlog izzval ogromno ogorčenja. Med drugim tudi zaradi delavk Mure, ki so morale ob poznih in zgodnjih urah hoditi ali kolesariti po mestu. Ravno tako so že obravnavali predlog, da bi svetile le izmenične svetilke, a tudi ta predlog ni doživel zadostne podpore.Danes popoldne ob 17. uri bo v prostorih MIKK-a potekala še zadnja premišljevalnica, tokrat na temo mladih v mestu. Premišljevalnico bo vodila Sanja Kropec iz Kluba prekmurskih študentov. Na premišljevalnici bodo poskušali najti nove priložnosti za mlade v mestu ter iskali načine, kako poskrbeti, da bo Murska Sobota mladim prijazno mesto, v katerega se bodo z veseljem vrnili.
