Pisalo se je leto 2009 in bilo je obdobje recesije. Le malokdo je takrat pomislil, da je primeren čas za uresničitev podjetniških zamisli. Med tistimi, ki se na razmere niso ozirali, je bil Denis Rajbar od Grada.
Marca istega leta je ustanovil gradbeno podjetje Dengrad in se podal v panogo, ki je lahko velikokrat zelo neizprosna. A kot pravi sam, drugega ne bi mogel početi.
Odraščal je v družini, ki je bila tesno povezana z gradbeništvom. Tudi zato je za lopato poprijel že kot otrok, s štirinajstimi leti pa je v zameno za honorar prvič delal pri mešalcu. Po končani osnovni šoli ga je pot vodila v Maribor, kjer je obiskoval srednjo gradbeno šolo in kasneje fakulteto za gradbeništvo. Že kot dijak in kasneje kot študent je delal v podjetju Pomgrad, kjer se je kasneje tudi zaposlil. V treh letih, ki jih je v največjem pomurskem gradbincu preživel kot pomočnik vodje gradbišča, se je naučil veliko.
Dobrega delavca moraš dobro plačati
"Imel sem srečo, da sem bil obdan z dobrimi delovodji in šefi, od katerih sem se naučil ogromno. Sodeloval sem pri gradnji velikih objektov in to mi je zdaj v veliko pomoč," hvaležnosti ne skriva Rajbar, ki je na začetku svoje samostojne poti porabil sleherni evro, ki ga je v ta namen dal na stran. "Ob ustanovitvi podjetja nisem imel nič, bili smo brez vsega. Brez avtomobila, brez delovnih pripomočkov. Bil je čas recesije in niti avtomobila nisem dobil na leasing. Vse orodje je bilo treba plačati takoj in ko smo aprila začeli z delom, sem bil dobesedno brez enega evra," se spomni svojih začetkov.
Podjetje, v katerem sta na začetku bila poleg njega in očeta zaposlena še dva delavca, danes šteje že 32 zaposlenih. Ta številka se zadnja štiri leta ne spreminja, saj Rajbar bolj kot na kvantiteto, stavi na kvaliteto. "Vsakega izmed zaposlenih si upam samega poslati na gradbišče in vem, da mu lahko pri delu popolnoma zaupam. To je najbolj pomembno," pravi Rajbar, ki se zaveda, da je dobre delavce možno zadržati zgolj pod dobrimi pogoji. Brez dobrega plačila ni dobrega delavca, zadeve pa še otežuje bližina Avstrije, ki pobere kar nekaj kvalitetnega kadra iz Slovenije.
Več kot sto tisočakov kazni
Zato se je tudi odločil, da poskuša vzdrževati raven avstrijskih plač. Razlog za to je med drugim ta, da podjetje Dengrad skorajda polovico svojega dela že opravlja pri naših severnih sosedih. Kot pravi, mu brez poštenega dela, to ne bi uspelo.
"Poštenost do strank je osnova. Brez strank ni podjetja. Najprej se je dobra beseda o nas razširila po Prekmurju, nato še po sosednji Avstriji. Toda ni vedno lepo in lahko, brez skrbi," dodaja Rajbar, ki je pri severnih sosedih najbolj dejaven v Gradcu. Glavnino dela opravi pri zasebnih strankah, večinoma pa gre za gradnjo različnih stanovanjskih objektov.
Ko se dotakne razlik med Slovenijo in Avstrijo, beseda najprej nanese na urejen plačni sistem. Ta je seveda boljši pri Avstrijcih, ki pa so do tujih gradbincev velikokrat neizprosni, in po besedah Rajbarja, tudi nepravični. "Lahko povem, da sem v sedmih letih v Avstriji za različne kazni moral plačati več kot sto tisoč evrov, pa čeprav so bile vse stvari urejene. Nobena kazen po mojem mnenju ni bila upravičena. Stvari so šle tako daleč, da sem bil tik pred tem, da zapustim avstrijski trg. K sreči v zadnjih treh letih ni bilo nobene kazni," pove Rajbar, ki dodaja, da je Dengrad po njegovem mnenju eno izmed redkih slovenskih gradbenih podjetij, ki še vztrajajo v Avstriji.
Švicarju v Avstriji zgradili grad
To se mu bo, kot vse kaže, tudi izplačalo. V zadnjih tednih je namreč v Kalsdorfu kupil zemljišče in zdaj se bo podjetje podalo v lastno naložbo.
"Zgradili bomo hiše za prodajo, in sicer dva dvojčka, dve hiši in stanovanjski objekt. Nekaj podobnega si nato želimo storiti tudi v Sloveniji. Sem človek, ki rad išče nove izzive in ta je za nas več kot primeren," razkrije Rajbar, ki je v sosednji Avstriji izpeljal tudi enega zanimivejših projektov.
V vasici Minihof-Liebau so namreč za švicarskega naročnika zazidali grad, ki ga ta uporablja kot vikend. "Šlo je za triletni projekt, katerega vrednost je na koncu znašala med petimi in šestimi milijoni evrov," pove o vrednosti projekta.
Veliko časa in pozornosti namenja tudi Muri
V zadnjih letih pa se njegovo življenje ne vrti zgolj okoli gradbeništva. Poleg nekaj malega prostega časa, ki ga večinoma nameni partnerki Marini ter hčerki Asji in sinu Aljoši, se mora aktivno posvečati dogajanju v prvoligašu Muri, kjer od leta 2015 opravlja vlogo športnega direktorja. Izkušnje iz vodenja podjetja so mu pri kadrovanju v Murski Soboti prišle še kako prav.
"V podjetju imam letno približno 300 strank. Če gre za moža in ženo pridemo do številke 600. Dnevno se torej pogovarjam s približno petnajstimi različnimi ljudmi. Na tak način jih spoznaš, jih znaš oceniti in to v nogometu veliko pomaga. Sem človek, ki je neposreden in ne ovinkari in tega si želim tudi od sogovornika," se na kratko dotakne še svoje vloge v klubu iz Kopališke 45 in za konec doda, da verjame v svetlo in evropsko prihodnost tako svojega podjetja kot soboške Mure.
Članek je nastal v sodelovanju s časnikom Delo.
