Še včeraj smo vsi zastrupljali, danes smo vsi eko in bio!
Vaše delovanje ima že vrsto let zeleno nit. Kako dostopate do teh znanj, ki jih najpogosteje uporabljate pri svojem svetovanju in delovanju na področju ekološke in biološke gradnje?
Nekdanja domača, slovanska in slovenska znanja o tradicionalni gradnji, kot so pokrivanje s slamo, trstiko, priprava lesa... se mešajo z novmi spoznanji, pri čemer gre za sintezo. Ker sem bil radoveden, sem obiskoval številne gradbene sejme in konference predvsem v Avstriji in Nemčiji, kjer sem spoznal, da obstajata še biološki in ekološki svet gradbeništva. Po intenzivnem izobraževanju, smo se s kolegi odločili za delovanje na področju ekološkega gradbeništva ter se ujeli z mnogimi izvajalci, ki želijo uporabiti ta znanja. Začel sem pisati in prevajati o bioloških gradnih materialih in jih tudi uvažati in vgrajevati.
Več krat poudarjate, da so naravni materiali v gradbeništvu odlični izolatorji, pa je ralika opazna tudi pri zmanjševanju stroškov?
Računica je lahko vedno dvoplastna in špekulativna. Ko me stranke sprašujejo kaj je dražje, lahko hitro razbijemo mit. Ljudje se niti ne zavedajo, da s tem, da ne odštejejo 2% več za bio izolacijo hiše, lahko zvišajo stroške ogrevanja tudi do 20%. Bioizolacijski materiali so na trgu nekoliko dražji, ker gre za naravne materiale, medtem ko gre pri ostalih le za reciklažo stranskih produktov in so zato cenejši. Pri hiši govori razlika definitivno v prid biomaterialom; tovrstne hiše se nikoli ne pregrevajo, zato v njih ni potrebnih klimatskih naprav, ki ne samo, da so drage, porabijo še veliko elektrike. Pričakovati je, da bodo kmalu cene podobne, saj bodo materiali, ki onesnažujejo okolje, dodatno obdavčeni.
Na pohodu so izolacije iz slamnatih bal, letos bomo postavili tako hišo na Goričkem, kjer pa gre definitivno za mnogo cenejši material. Zelo stisnjene in težko vnetljive bale, ki ometane zdržijo tudi do
Kako dolga je življenska doba teh hiš?
Najstarejše take hiše so stare več kot 100 let, če so pravilno narejena ter negovane.
Svinec, azbest... Nihče se ne sprašuje o ceni zdravja, a se vse začne z izboljšanjem bivalnega okolja. 10, 15 let nazaj je bilo še samoumevno, da so bile barve, ki so nas obdajale v bivanjskem prostoru, agresivnih in škodljivih vonjev, tako kot je samoumevno danes, da uporabljamo le-te, ki so na vodni osnovi. Če bi upoštevali vse negativne vplive materialov, ki jih še danes uporabljamo, bi morali marsikatere prepovedati, a do tega je še daleč. Azbest je bil rakotvoren že 40 let nazaj in že takrat smo vse to vedeli. Nekdo je nekoga ščitil. Gonja po zaprtju azbestne tovarne v Sloveniji, se je zgodila samo zato, da bi država dobila javno naklonjenost pri njenem zaprtju, saj samo na tak način podjetje lažje prodaš tujcu.
Mlade generacije gradbenikov, arhitektov... je potrebno dodatno poučiti in izobraziti v smeri okoljevarstva. Ali slovensko šolstvo posveča pozornost tej logiki?
Šolski programi so usklajeni na nivoju države. Informacije pa do državnih institucij pridejo najkasneje saj je državni sistem najbolj tog. Na srečo je po dolgem času prišlo v Sloveniji tudi do tega. Občasno me povabijo, da predavam v Ljubljani, pri predmetu materiali na Fakulteti za arhitekturo, zanimanje je tudi v Mariboru na oddelku za arhitekturo, kjer dajejo poudarek na trajnostnih gradnji. V zadnjih nekaj letih je opazno zaznati povečan interes in prvi rezultati se že kažejo.
Da bi lahko nekje na Goričkem videli kako cimprano hišo ali nasploh kak starejši objekt, se je potrebno prav močno potruditi. Je prejšnja država storila napako, da se ni bolj zavzemala za tovrstne objekte?
Da so bile odstranjene je bila napaka. To ogledalo zmote nam sedaj kažejo tujci, ki so pokupili stare nepremičnine; te, ki smo se jih mi sramovali. Medtem ko npr. na angleškem podeželju častijo stare hiše kot družinski zaklad. Problem je bil v domačih ljudeh, ki so zgleda hoteli pozabiti preteklost.
V vasi v kateri živim, sta nedavno kupila starejši hiši avstrijski in francoski državljan, renovacija ene izmed teh izgleda neobičajno za naš kraj. Zelena okna, rdeča polkna... Bo tovrsten način pozitivni prispevek k izgledu pokrajine ob Muri?
Avstrijsci in Nemci so zelo podložni zakonodaji ter upoštevajo to kar je splošno dogovorjeno. Pri nas pa je prvi pomislek vsakega investitorja- kako izigrati državo in predpise? Z lahkoto bi dosegli, da bi tujci sanirali hiše na način kot je bil, ker ko prideš v tujo državo pričakuješ, da se držiš njenih predpisov, a če je vseeno nam bo tudi njim. Vizualna zmešnjava form in barv je žal naša usoda.
EU je uzakonila, da sčasoma ne bo več moč kupiti navadnih žarnic, temveč le varčne. Bo potrebno v prihodnje vse več stvari urejati na zakonodajni ravni oz. kdaj se bodo ljudje vedli bolj ekološko?
Tudi varčne bodo kmalu mimo, prišle bodo tki. »Led diode« oz. polno malih lučk, ki trajajo zelo dolgo ter imajo velik izkoristek. Potrebno je le še narediti svetlobo, ki bo blizu sončni. Vedno sta dva prijema korenček in palica. Šlo bo eno z drugim, osveščanje in zakonodaja. Okolju škodljive stvari enostavno ne bodo več na trgu ali pa bodo kaznovane z obdavčenjem. V interesu Evrope je, da bo prva v tehnologiji na področju okoljevarstav, saj ima največ pripravljenih tehnologij, predvsem Nemčija, ki se zato tudi najbolj zavzema za zmanjševanje onesnaževanja okolja.
Se Pomurje lahko še vedno promovira kot del neokrnjene narave, koliko bolj sta pomurska voda in zrak dejansko čistejša od npr. Ljubljanskega?
Prekmurje se predvsem prodaja kot neokrnjeno. Slovenija ima nasplošno največjo bio diverziteto. Po pestrosti rastlinskih in živalskih vrst na površino je prva ali druga na svetu, k čemer je največ prispevalo prav tradicionalno kmetijstvo in ne zapuščena narava, kot bi mnogi mislili. Nacionalni parki imajo dandanes veliko manj pestro življenja kot pa področja na katerih živi in jih obdeluje človek. Slovenija je precej onesnažena, predvsem zaradi škodljivih snovi, ki se uporabljajo v kmetijstvu in poljedeljstvu. Škodljive snovi onesnažujejo podtalnico, s čimer se povečuje število obolelih za rakom. Prav tako je del naše ne- kulture kurjenje vsemogočih sintetičnih materialov s čemer smo zasejali veliko vzrokov bolezni v prehranjevalno verigo. Že zgolj en vdih delcev dima zažganega PVC-ja je npr. teoretično dovolj za raka.
Z gradnjo HE na reki Muri, bi npr. že samo s prevozi, s pokurjenim gorivom tovornih vozil, izpustili enormne količine škodljivih snovi, ki bi pronicale v tla, v pitno vodo, medtem ko je že sedaj od Murske Sobote pa do Lendave pitna voda zelo onesnažena. Prekmurje prodaja samo lepo sliko,vizualni učinek, veliko zelenega, gozdove, tu in tam še kak potoček na Goričkem, ki ni spremenjen v fekalni kanal... ipd.. Prodajanje Prekmurja kot ohranjene pokrajine je zgolj komercialni prijem, realno pa je okolje zelo onesnaženo in zdravje ljudi močno ogroženo.
Kaj bi pomenila HE na reki Muri za Pomurje?
HE na Muri enostavno ne bo, zaradi veliko nasprotujočih argumentov tako strokovne kot civilne javnosti.
Mestni vodovod tudi v vasi na Goričkem?
Paradoks. O tem kako pripeljati vodo in kako odpeljati fekalno vodo, se pogovarja kot o razvojnem programu, kar to niti približno ni. Gre v bistvu za sodobni eksistenčni minimum ; kje je šele dodana vrednost, ki jo imenujemo razvojne priložnosti !? Sem proti tako velikemu sistemu vodovoda, saj daje potuho nadaljnjemu zastrupljanju okolja in pomeni, da bomo male pitne vire še naprej onesnaževali, ker bo za pitno vodo poskrbel »nekdo drug«. Če bomo onesnažili podtalnico še ob Muri, se nam zna po desetih letih zgoditi, da bomo imeli zgrajen in delujoč velik vodovodni sistem in zapravljen ves denar, a nobenega čistega vira. O teh zadevah se pogovarjajo nepoučeni ljudje, večinoma z zelo lokalnimi interesi. O prostorskem, celostnem planiranju v Pomurju, ni duha ne sluha in to se nam maščuje iz dneva v dan vse bolj. Vse bolj se namreč zapletamo v čudne rešitve prej nastalih čudnih problemov, ki so posledica prejšnjih čudnih idej, ki so posledic prejšnjih čudnih idej… in tako v nedogled nazaj,…itd. . Vse obstoječe vire pitne vode, individualne , skupinske in vaške je potrebno ohranjati in skrbeti za njihovo zaledje. Nekaj takih enostavnih sistemov že deluje npr. takoj za mejo na Madžarskem, kjer deluje rastlinska čistilna naprava, ki pripravlja pitno vodo za vaški vodovod. Eno tako pilotsko smo postavili tudi v Gerlincih in rezultati so več kot odlični.
Ljudi bi bilo treba izobraževati, da smotrno ravnajo s pitno vodo. Pri velikem sistemu pride na vsakega uporabnika
Dobro gospodarjenje z domom, s samim seboj in svojo okolico se hkrati odraža tudi na regijo. Potrebna je izmenjava znanj in izdelkov znotraj regije in te regije, ki med seboj komunicirajo lahko sestavljajo kvalitetno državo. Kot zanimivost npr. ena izmed nemških regij, je kot poiskus premostitve krize, uvedla regionalno valuto, kjer ima » 1 Chimgauer » vrednost enega Evra. S tem dodatno spodbujajo izmenjavo dobrin, ki so proizvedene v njihovem domačem kraju. Regionalna valuta je eden izmed najboljših načinov regoionalne ekonomije. Domače znanje ter dobrine je potrebno spraviti v obtok znotraj regije. Vse kar pa je viška pa posredovati naslednji regiji. Sicer je pa v ekonomiji ideja znana že iz časov po 1. svetovni vojni ( Wörgl).
Največje zlo v naših krajih ali nasploh v EU so nakupovalni centri s tujine, saj denar iz regije enosmerno odteka v tujino. Nakupovalni center sicer prinese nekaj novih delovnih mest, nekaj dohodka se ustvari tudi v času gradnje a vendar gre tukaj za nekaj 100 zaposlenih, profit, ki pa ga ustvari prodaja pa 10 krat, če ne 100 krat, prekaša strošek plač nekaj zaposlenih. Bilanca prihodka in odhodka iz regije je neprimerljiva. Lastniki teh nakupovalnih centrov so v tujini, njihove banke so v tujini... Prekmurci imamo največ trgovin na kvadrat in žalostno je, da pomurski človek, in še huje kmet, kupuje npr. avstrijske mesne delikatese ali italijanske mlečne izdelke in špansko zelenjavo ter kitajski fižol,..itd.. Profit prodajalca se pa seveda nalaga zgolj v bankah nekje daleč od nas, verjetno v tki. davčnih oazah in se nikoli ne vrne tja kjer je nastal !? Žepi Prekmurcev se pa nepovratno praznijo!? Ta sodobni potrošniški imperializem je nekaj najslabšega kar nas je, še posebej v tej regiji, lahko doletelo. Me kar stisne pri srcu, ko se zavem vseh zamujenih priložnosti, ki smo se jim naivno odrekli!
Definitivno je oboje. Ekologija je sama po sebi neminljiv proces. O spoznanjih, da zmankuje surovin ter o onesneževanju se je pisalo že desetletja nazaj,1950 -60. »Nema pomlad«, kultna knjiga od Rachel Carson, ki piše o pomladi, ko ptički niso več zapeli, ker smo jih vse zastrupili, je stara že vsaj 45 let. Tudi strokovni gospodarski in ekonomski krogi se o tem že dolgo pogovarjajo. V letih 1920-30 se je prvič v ekonomijo uvedel pojem stroška onesnaževanja okolja, tki. Pigou-jev strošek, kot nujen strošek v ceni produkta. Od tega je minilo več kot 90 let, mi pa se še vedno sprašujemo, če je to res ali ni. Žal pa se v kapitalizmu in tekmovalnem gospodarstvu vedno uporabijo vsi možni atributi za dosego ciljev ( profita?) in tako ima danes veliko produktov ekološko oznako tudi če niso kaj prida ekološki. Večina oznak je pa itak samo zato, da bi se prodala in so izmišljeni. Začenši od enega prvih takih znakov, modrega angela, ki označuje, da v produktu ni svinca; svinec je pa medtem prepovedan že več kot 30let, a znak še vedno lahko najdete na kakem izdelku. Ljudje padajo na take štose in marketing to zlorablja, hkrati pa vseeno prispeva k novi kulturi, k samoumevnosti, da hočeš nočeš ravnamo ekološko in tako s prispevkom k temu, čemu v bistvu ne misli, spreminja zavest in percepcijo. Še včeraj smo vsi zastrupljali, danes smo vsi eko in bio ! Še včeraj smo bili na kolinah, danes smo pa vsi vegetarijanci !? Hmm? Saj poznate te štose. A bolje sedaj kot prepozno.
