Muhasto in vlažno poletje je močno vplivalo na kmetijsko in predelovalno industrijo, posledice so hujše kot ob suši.
Letošnje poletje je bolj podobno muhastemu aprilskemu vremenu, kot poletju. A to ne povzroča preglavic le turističnim delavcem, temveč tudi kmetom. Za sušna obdobja imajo namakalne sisteme, za točo rastlinjake in zaščitne mreže, za ogromno vlažnost pa nimajo prave rešitve.
Več kot polovica pšenice le še za krmo
V letošnjem letu, v dobi rasti in zorenja, ko bi si želeli padavin, le teh ni bilo toliko. V času žetve, ko bi si kmetje želeli suhega vremena, pa je pridelek namakal dež. Zaradi vlage je le desetina pšenica bila najvišje kakovosti, več kot polovica je primerna zgolj za krmo. Pojavili so se tudi škodljivci, kot recimo trips, ki je eden največjih škodljivcev letos. Prinaša viroze in posledično so morali pridelek uničiti, njive pa preorati.
Bučno olje se bo občutno podražilo
Zaradi visoke relativne zračne vlage se pojavlja siva plesen, tako pri pridelavi povrtnine, kot sta paprika in paradižnik. Zaradi visoke vlažnosti so rastlinjaki odprti ponoči in čez dan, da zrak vsaj malo kroži.
Zaskrbljen pridelovalec žit, rži in oljnih buč, Franc Kučan: Zaradi vlage se širijo plesni in bolezni. Škropiti se ne splača, saj bi s tem poteptali ogromno pridelka – buč. Dež utegne prepoloviti pridelek, kar bo vplivalo na količino, kvaliteto in ceno bučnega olja. Žitna polja bi že morala biti prazna, še vedno marsikje najdemo rž počrnelo od vlage. Ta ni primerna več niti za krmo, saj je prisotnost bolezni velika.
V kolikor se bo tako vreme nadaljevalo, pričakujejo skoraj 50 odstotni izpad pridelka buč. To bo zagotovo močno vplivalo tudi na pridelavo bučnega olja, posledično pa na cene bučnega olja na trgu.
Čebelarska katastrofa - manj kot četrtina letnega proizvoda
Tudi čebelam je muhasto poletje vzelo pašo. Letos imajo manj kot četrtino letnega Slovenskega rednega proizvoda. Posledica slabe letine pomeni več uvoženega medu.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: Čebele že pripravljamo na zimo, že sedaj za preživetje čebele krmimo, kar pa ni naravna hrana, nimamo takih izkušenj, tako v strahu pričakujemo jesen, zimo in nato pomlad.
Ko dežuje, čebele ne gredo na pašo, ko je hladno, čeprav vse cveti, cvetovi ne izločajo nektarja, in tako ni pridelka. Čebele so se oskrbele za zimo s cvetnim prahom, ki ga tudi rabijo za prezimitev. Akacijev med, katerega se pridela največja količina, beleži slab pridelek. Akacija je cvetela a zaradi vremenskih razmer ni bilo pridelka.
Potrebno bo poostriti nadzor pri uvozu medu
Kljub temu, da glavnega opravila – točenja, letos skorajda ne bo, imajo čebelarji kljub temu ogromno dela in seveda stroškov. Slovenski potrošniki želijo Slovenski med, ki je dober in kvaliteten, zato se pri Čebelarski zvezi Slovenije predlagali, da bi bilo potrebno poostriti nadzor nad uvozom medu, preverjati poreklo in kvaliteto proizvoda. Na ČZS so posladi tudi posebno pismo s prošnjo za pomoč države, ki bi se vsakemu čebelarju zagotovilo sredstva najmanj v višini 5 evrov na čebeljo družino, kar je približno 9 kg sladkorja, kar predstavlja 70 odstotkov potreb čebelje družine za zimsko oskrbo. Državo bi to stalo dobrih 700.000 evrov, kar je zanemarljivo v primerjavi s tem, kar letno omogočajo čebele z opraševanjem. Ponekod v tujini se »opraševalski servis« plača tudi čez 100 evrov na čebeljo družino, v Sloveniji se tega ne plačuje, če bi pa preračunali, bi letno znesel tak servis kar 15 milijonov evrov.
