Med delom na njivi se na traktorje in pluge nabere blato, ki ga marsikdo nato nanese na cesto, kjer takšna onesnaženost lahko predstavlja nevarnost v prometu. Globa za tovrstno početje znaša tisoč evrov.
Večina kmetov prav v teh dneh orje svoje njive. Lepo oktobrsko vreme za oranje svojih dva in pol hektarja izkorišča tudi Ernest Šamperl. Po zaključenem oranju s traktorja in pluga vedno očisti zemljo, da je ne bi nanašal na cesto. A tega ne počno vsi kmetje. Šamperl pravi, da ni za verjeti kakšne ceste pustijio nekateri kmetje za sabo, “smo že enega prijavili”.
Čiščenje ob vključitvi v promet
Pred dnevi so policisti med spravilom silaže obiskali tudi Milana Unuka, ki je želel cesto počistiti po končanem delu, a je policija prišla med delom in mu napisala kazen.
Zakon o cestah namreč ne predvideva, da bi lahko kmet traktor očistil šele po koncu dela, temveč ob vsaki vključitvi v promet. Kar pa je vse prej kot enostavno.
»Včeraj je bil traktor na njivi, še danes je to blato med zarezi in traktor pride na asfalt in to pade dol,« nam potoži Unuk.
Zaradi blata ob tisoč evrov
Na cesti pa lahko blato predstavlja nevarnost za druge voznike. Za tak prekršek je predvidena globa tisoč evrov. Če kmet vendarle ne očisti zemlje z asfalta in to mora storiti vzdrževalec ceste, lahko račun za to vseeno izstavi kmetu.
Kmetijska gozdarska zbornica in sindikat kmetov predlagata spremembo zakonodaje, ki bi omogočala čiščenje ceste po opravljenem delu. A do spremembe se bodo morali kmetje držati veljavnega zakona.
»V prihodnje boš moral najeti enega človeka, ko bo stal za tabo in bo čistil cesto, dejansko čisto. Kar pa je najbolj hudo, človeka za to delo ne dobiš« še pravi Unuk.
Plačilo takšnega delavca je bistveno ugodnejše od tisočaka globe. Za zaslužek takšnega zneska pa je na njivi potrebnega veliko dela.
