Letošnji svetovni dan hrane poteka pod sloganom: »Uspešni prehranski sistemi zagotavljajo zdravje ljudi«, s katerim se poudarja pomembnost lokalne samooskrbe in prehranske varnosti.
Samooskrba s hrano v Sloveniji je slaba, saj sami pridelamo le slabih 40 odstotkov hrane, kar nas uvršča na rep Evrope. Največ pridelamo mleka, jabolk in mesa, najmanj pa zelenjave in pšenice. Slovenci smo v zadnjih dvajsetih letih zaradi urbanizacije in pogozdovanja izgubili 100 tisoč hektarjev obdelovalnih površin.
Hrana in pijača predstavljata velik strošek, kljub temu se je veliko zavrže
V letu 2010 je povprečno gospodinjstvo porabilo slabih 21 tisoč evrov, od tega dobrih tri tisoč evrov za hrano, kar predstavlja 15 odstotkov vseh stroškov gospodinjstva. Povprečna cena belega kruha se je od leta 2008 znižala za 5 odstotkov, maloprodajna cena govejega mesa se je dvignila za kar 17 odstotkov, podražilo se je tudi sveže mleko. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko cena hrane v naslednjem desetletju narasla za 10 do 40 odstotkov. Zaskrbljujoč je podatek, da povprečen Slovenec zavrže 84 kilogramov hrane letno, kar pa vseeno predstavlja 14 odstotkov manj zavržene hrane kot leto poprej.
Vedno več Slovencev lačnih, povpraševanje po prehrambenih paketih narašča
Na Območnem združenju Rdečega križa Murska Sobota so lani razdelili 5503 prehrambenih paketov, letos pa 2964 paketov. Damjan Vuzem iz Rdečega križa nam je pojasnil, da opažajo povečanje prehrambene stiske med prejemniki, saj eni prosijo za paket večkrat, skoraj na vsaka dva tedna. Ni se še zgodilo, da bi prosilci ostali brez paketa. Tak trend je mogoče zaznati tudi po drugih krajih Slovenije; lahko pa se zgodi, da bo Rdeči križ Slovenije ostal brez vira hrane iz evropskih intervencijskih zalog. Sami zbirajo sredstva za financiranje dodatnih prehrambenih paketov z nacionalno akcijo Lepo je deliti 2013.
Zaskrbljujoča rast telesne teže pri slovenskih otrocih in mladostnikih
Slabšanje ekonomskega položaja se odraža tudi pri kupnih navadah prebivalstva: kupujejo namreč manj sadja, zelenjave in rib, pomemben dejavnik je cena. Tako se povečujeta potrošnja nezdravih živil, ki so razmeroma poceni in okusna. Posledično se povečujeta telesna teža in debelost, ki povečujeta možnost nastanka kroničnih obolenj. Zaskrbljujoč je podatek da ima Slovenija enega izmed najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže med otroki in mladostniki, največ oseb s prekomerno telesno težo najdemo ravno na vzhodu Slovenije.
Samooskrba je pomembna za našo prihodnost
V primeru prehransko-okoljske krize bomo Slovenci zelo ranljivi, saj imamo trenutno samo 70 odstotno prehransko varnost. Slovenska hrana je izredno kakovostna, naši pridelovalci pa težko konkurirajo velikim trgovskim centrom. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je junija dejal, da se težava pojavlja tudi zaradi šibke solidarnosti med kmeti. Pred dvema letoma se namreč niso mogli dogovoriti glede cen krompirja, kar so trgovci hitro izkoristili. Ministrstvo kmetom zdaj pomaga z razpisi za združevanje kmetov v zadrugah, spremenil pa se je tudi odnos trgovcev - vedno več jih ponuja tudi lokalno hrano. Če se bo povečalo povpraševanje po domači hrani, se bo posledično povečala tudi samooskrba. Osveščanje in nižji dohodki pa so veliko ljudi pripeljali do tega, da so sami začeli obdelovati kmetijske površine, ki so bile prej pozabljene. Med dolgoročne cilje Slovenije pa spada tudi povečanje deleža ekološko pridelane hrane ter lokalna trajnostna oskrba s hrano.
