Pomurski arhitekti vidijo izziv v umestitvi 60 metrov visokega jeklenega stolpa v prostor Lendavskih goric, s katerim namerava lendavska občina pritegniti nove turiste.
Že pred časom smo poročali o gradnji 60-metrskega jeklenega razglednega stolpa v osrčju Lendavskih goric, s katerim želi lendavska občina pritegniti do tisoč novih turistov letno. Investicija, vredna 1,5 milijona evrov, je naletela na zanimive odzive predvsem med pomurskimi arhitekti, ki jih najbolj skrbi primerno oblikovanje in umestitev stolpa v prostor.
Čas bo pokazal smiselnost objekta
»Glede na to, da gre v omenjenem primeru za turistično infrastrukturo, smo mnenja, da bo predvsem čas pokazal smiselnost rešitve, kakor se je to zgodilo na primer tudi pri Eifflovem stolpu v Franciji oziroma Kipu svobode v ZDA, kjer je prostorska intervencija zelo dobro obiskana obenem, pa je postala tudi simbol določenih mest,« pojasnjuje stališče Društva arhitektov Pomurja (DAP) predsednica Andreja Benko.
Pomurski arhitekti pogrešajo virtualno umestitev v prostor
Hkrati Benkova dodaja, da bi pričakovali povabilo k oddaji dodatnih rešitev in mnenj za večjo kvaliteto projekta, pa tudi virtualno prostorsko umestitev načrtovanega objekta v prostor: »Stroka v Švici pri takšnih projektih postavlja palične rešitve gabaritov v prostoru, da si lahko javnost pred dejansko intervencijo izoblikuje mnenje.« Pojavljajo pa se tudi vprašanja o količini energije, ki jo bo zahteval stolp, a na občini obljubljajo, da bo objekt energetsko učinkovit - ogrevali ga bodo namreč z elektriko iz omrežja, ki je iz obnovljivih virov energije.
»Vsakršen krajinsko nesorazmeren poseg lahko ogrozi sedanjo kakovost«
Podobnega mnenja je tudi krajinska arhitektka Stanka Dešnik, ki se zavzema za naravi prijazne in krajinsko dobro umeščene rešitve turističnih objektov: »Postavitev tovrstnega objekta bo treba presoditi tudi v smislu vplivov na okolje, naravo in krajino, ter pri tem upoštevati zgodovinsko, etično in krajinsko-estetsko umeščenost v prostor. Lendavske gorice so kulturna krajina drobnih prvin pobočnih vinogradov in majhnih kleti, kar jo umešča med izjemne visoko kakovostne krajine, ki jih varuje tudi evropska konvencija o krajini. Vsakršen krajinsko nesorazmeren poseg lahko ogrozi sedanjo kakovost in zmanjša privlačnost širše, kar kasneje vpliva tudi na gospodarnost obratovanja, ki bi morala biti tudi preverjana ali presojana pred odločitvijo gradnje.«
Ambiciozne ideje naj so ambiciozne tudi pri arhitekturi
Darja Matjašec, krajinska arhitektka in docentka na Oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pozdravlja ambiciozne ideje lokalnih skupnosti, a poziva k upoštevanju predpisanih in ustaljenih postopkov umeščanja posegov v prostor ter k ambicioznosti tudi pri sami arhitekturi. »Kot oseba, ki je bila na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije več let odgovorna za organizacijo in vodenje javnih natečajev, bi občini vsekakor priporočila, da preko javnega arhitekturnega natečaja pridobi sodobne in izvirne arhitekturne rešitve stolpa,« še svetuje krajinska arhitektka, ki hkrati dodaja, da je bila občina k takemu postopku načrtovanja pred kratkim pozvana tudi s strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Še primer Društva arhtektov Pomurja, kako se grajenja stolpov lotevajo drugje:
