Pomurju je pozeba konec aprila zadala hud udarec, saj bo pridelek poljščin v povprečju manjši za približno petino, piše STA. Podobno izgubo gre pričakovati tudi pri pšenici, a bo točna škoda znana šele ob spravilu.
Najslabše jo je odnesla Prlekija
Nekatera območja so sicer močno prizadeta, spet druga povsem nedotaknjena, čemur pa so botrovale precejšnje razlike v temperaturah. V Veržeju so 26. aprila na primer namerili minus 3,5 stopinje Celzija, v Lendavi pa 2,3 stopinje nad ničlo. Tako je bila škoda najmanjša v okolici Lendave, nekoliko večja na območju Murske Sobote in Gornje Radgone, najslabše pa jo je odnesel prleški konec.
Pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota izpostavljajo, da je najbolj prizadeta ozimna pšenica, čeprav nihče ni pričakoval, da so lahko nizke temperature zanjo tako zelo škodljive. Močno prizadet je tudi ječmen, zato so kmetovalci približno 500 hektarjev površine preorali in posejali koruzo.
"Za pšenico, ki najbolj kaže posledice pozebe, pa je bilo prepozno, da bi jih preoravali, gospodarsko vprašljiv pa je bil tudi nanos fitofarmacevtskih sredstev v klas, ker jih je ponekod več polovica popolnoma praznih, belih, ali pa je ostalo zgolj vreteno klasa," je za STA še povedala Metka Barbarič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Bolje se piše koruzi, ki v Pomurju zaseda 22.000 hektarjev. Dejanska škoda se je namreč izkazala za manjšo od pričakovane, strokovnjake pa zanjo pretirano ne skrbi.
Žetev bi se nam letos ob lepem vremenu sicer lahko obetala nekoliko bolj zgodaj kot običajno. Kot prve se bomo morda že prihodnji teden lotili oljne ogrščice, sledila bosta še ječmen in pšenica.
Fotografija je simbolična.
