48-letni Bojan Žalik je bil leta 2000 aretiran zaradi umora Janka Makoterja s Cvena pri Ljutomeru. Obsojen je bil na 30 let zapora, na Dob pa je prispel konec leta 2002. Bil je prvi v Sloveniji, ki mu je bila izrečena 30-letna kazen, kar ostaja še do danes najvišja izrečena kazen, čeprav lahko sodniki izrečejo tudi dosmrtno preživljanje zaporne kazni. Prvih 9 let je preživel v osami.
Ko je bil nazadnje na prostosti ni bilo avtoceste
Žalik je po 15 letih prestane kazni dobil pravico obiskati mater v okolici Lendave. Kot je pripovedoval, je hišo komaj še našel. Ko je nazadnje bil na prostosti ni bilo avtoceste ter številnih krožnih križišč, spomni se tudi, da je bila hiša njegove matere zmeraj nasproti kapelice – ni pa vedel, da so v času, ko je bil v zaporu, kapelico premaknili, zato je pri iskanju mamine hiše imel kar nekaj težav.
Zavrnili ugodnost prostega izhoda zaradi begosumja
Žalik je v intervjuju za Večer izrazil veliko nezadovoljstvo z odločitvijo odgovornih v zaporu, da mu ne odobrijo prostega izhoda do pet ur, čeprav mu ta zakonsko pripada. Meni, da se je v svojem času v zaporu izkazal kot vzoren kaznjenec, zaradi česar naj ne bi imeli razloga, da mu ugodnosti ne odobrijo. V zaporu opravlja eno najbolj odgovorno službo – dela v mesnici, zaporski kuhinji, kjer vsak dan pripravijo po tri obroke za nekaj več kot 600 obsojencev.
Razčlovečenje v osamelosti
Še danes je Bojan Žalik oseba, ki je preživela največ časa v posebej varovanem oddelku. Devet let je bil sam v zaklenjeni sobi 22 ur dnevno, dve uri sta mu ostali za sprehod na svežem zraku. Pripoveduje, da je večino zapornikov tak režim zlomil. Mnogi so zapadli v depresijo, nekateri so naredili samomor. Šlo je za veliko razčlovečenje, zaradi česar so obsojenci pogosto popolnoma izgubili moralni kompas, ko so se vrnili med ljudi so bili nasilni, včasih tudi spolno.
Želi svariti, da se zločin ne izplača
Čez sedem let bo lahko Žalik zaprosil za pogojni odpust iz zapora. Zaveda se, da službe zaradi svojega slovesa ne bo dobil. Trdi, da bi rad v prihodnosti na prostosti delal v okviru družbeno koristnih del. Rad bi svetoval drugim iz lastnih izkušenj: zločin se ne izplača. Trdi, da na Milico Makoter več ni jezen, sporoča ji, da sočuten človek odpušča tudi sovražnikom. Čeprav je prepričan da je zaradi nje končal v zaporu. Ta ga je spremenil. Sedaj želi spoštovani zakone.
*Fotografija je simbolična
