Podjetja zaradi daljnovoda zadržujejo in preusmerjajo investicije, »ni se čuditi zaostanku Pomurja«

Postavitev 110 kilovoltnega daljnovoda od Murske Sobote do Lendave jezi številne pomurske župane, podjetnike in prebivalce.

V seriji člankov vam predstavljamo mnenje županov občin, na katere gradnja, ki še vedno stoji, najbolj vpliva.

Za občino Lendava je izgradnja izrednega pomena

Janez Magyar, župan občine Lendava, je v uvodu na naša novinarska vprašanja odgovoril, da je izgradnja daljnovoda za skladen in enakopraven razvoj občine izrednega pomena.

»Vzpostavitev 110 kilovoltnega omrežja pomeni za našo občino kot tudi za Pomurje zagotovitev kakovostnega in stabilnega sistema napajanja za gospodarski razvoj in konkurenčnost regije ter enakopravno obravnavo vseh deležnikov (vključno gospodinjstev),« je pojasnil.

Podjetja in gospodinjstva se soočajo s težavami

Magyar opozarja, da imajo zaradi zamud pri gradnji daljnovoda mnoga podjetja in gospodinjstva težavo z vzpostavljanjem malih sončnih elektrarn.

»Konkretno lahko izpostavimo podjetje Lek-Sandoz (op. p. njihovo mnenje bomo predstavili v enem od prihodnjih člankov).

Izpostavimo lahko tudi našo občino, ki na mnogih objektih ne moremo vzpostaviti malih sončnih elektrarn (nemoremo pridobit soglasja za priklop), ki bi nam služile za samooskrbo ali kot skupnostne elektrarne.«

Lendavski župan je odgovoril, da so jih podjetja iz občine že neposredno opozorila, da zaradi energetske negotovosti zadržujejo ali preusmerjajo investicije.

»Pomurje je ena izmed energetsko najmanj razvitih regij«

Župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač je za Sobotainfo poudaril, da je iz vidika energetske oskrbe regije Pomurje ena najslabših v Sloveniji. Podobnega mnenja je tudi Magyar:

»Pomurje je ena izmed energetsko najmanj razvitih regij kaže po nujnosti vzpostavitve regij.

Dejstvo je, da Pomurje s takšnim odnosom države nima pogojev za enakopraven (ni enakih možnosti - zato se zaostanek do drugih regij še poglablja-povečuje) in skladen razvoj na mnogih področjih delovanja, je beseda na ustnicah in črke na papirju!«

Dodal je, da občina za potrebe investitorjev in občanov dela z roko v roki in skrbi, da v najkrajših možnih časih vzpostavijo investicije, kjer prostorski akti to omogočajo.

Magyar: Ni se čuditi zaostanku Pomurja za ostalimi regijami

Magyar je med drugim poudaril tudi, da so na občini »v nemilosti kmetijskega ministrstva, ki nam dobesedno blokira razvoj.« Dodal je, da se zaostanku ni začuditi: 

»Še večja žalost in nerazumevanje je, da so na tem istem ministrstvu zaposleni iz Pomurja - je bila ministrica, sedaj pa še državni sekretar, ki sta oba iz Pomurja - sramota, da se ne vesta pobrigati za svoj kraj ... 

Zato se ni čuditi zaostanku Pomurja za ostalimi regijami v Slovenijami, ko ljudje iz te pomurske regije, ko so na položajih, pozabijo od kod prihajajo.«

Večkrat predlagal spremembo zakona

Ob koncu je dodal, da je večkrat konkretno predlagal spremembo zakona o umeščanju objektov državnega pomena. 

Kot je pojasnil, se del, ki se nanaša na začetek izvajanja investicije, ne bi smel vezati na pritožbe v postopku pridobivanja/razlaščanja nepremičnin:

»Investicije bi se morali izvajat po začrtanem terminskem planu - proračun, načrt razvojnih programov, javna narolila, pogodba ... Na podlagi ocenjenih vrednostih nepremičnin, bi se morala sredstva za nakup spornih nepremičnin založiti pri notarjih in se sprostit po končanju pravdnih postopkov.

S tem sta zavarovani obe strani - investitor in lastniki nepremičnin.«