Računsko sodišče je izdalo revizijo poslovanja javnega podjetja Cerop, v katerem je izreklo negativno mnenje tako javnemu podjetju kot občinam ustanoviteljicam. Preverili smo, kako so to odločitev sprejeli župani.
Kot smo že poročali, je računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti pri reviziji poslovanja Ceropa v letih od 2015 do 2018. Občine ustanoviteljice javnega podjetja, gre za vseh 27 pomurskih občin, so si negativno mnenje revizorjev računskega sodišča prislužile zaradi številnih nepravilnosti in neučinkovitosti pri upravljanju in nadzoru nad delovanjem javnega podjetja.
Občine niso bile učinkovite pri izvajanju dejavnosti Ceropa
Občine tako niso pravilno določile izhodišč za oblikovanje cen gospodarske javne službe, ki jo opravlja Cerop, torej ceno za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju občin, ob tem so še prenizko obračunale najemnino in je niso pravočasno izterjale, na koncu pa še potrdile spremembo cen na podlagi neustreznega elaborata.
Ravno tako občine niso bile učinkovite pri izvajanju dejavnosti Ceropa, kar je po ugotovitvah računskega sodišča ogrozilo izvajanje gospodarske javne službe na območju občin.
Tako so občine padle na izpitu pri zagotavljanju, da Cerop izpolnjuje pogoj gospodarske odvisnosti, dopustile so, da je Cerop izvajal investicije v tržne dejavnosti (Mensana), ravno tako pa so odgovorne, da je Cerop tržne dejavnosti financiral iz dobičkov, ki bi morali nižati ceno gospodarske javne službe, zaradi katere je bilo podjetje tudi ustanovljeno.
Računsko sodišče zahteva spremembo ustanovnega akta
Revizorji izpostavljajo tudi način odločanja v svetu ustanoviteljic, v katerem sedijo župani, saj naj bi ta omogočal samostojno reguliranje gospodarske javne službe štirim občinam z največjim poslovnim deležem v javnem podjetju.
V tem primeru gre za Mestno občino Murska Sobota, Občino Ljutomer, Občino Lendava in Občino Gornja Radgona. Navedene ustanoviteljice imajo skupno skoraj 54-odstotni poslovni delež, pri čemer ima največjega soboška občina (27,31 odstotka).
Problematična je še skupščina, kot organ javnega podjetja, saj v njem sedijo praviloma župani. To pa je glede na ugotovitve računskega sodišča v nasprotju s predpisi o integriteti in preprečevanju korupcije. Način odločanja v skupščini namreč ne nudi ustreznega varstva interesov družbe in interesov večine občin z manjšim poslovnim deležem.
Ustanovitelji: Napoved skupne izjave, s sistemom zadovoljni
Soboški župan Aleksander Jevšek pravi, da glede na to, da se negativno mnenje nanaša na vse občine, se morajo predstavniki občin dogovoriti in pripraviti skupno izjavo. Ljutomerska županja Olga Karba v tem trenutku ne želi komentirati zadeve, a pritrjuje, da je v primeru nepravilnosti, treba stvari popraviti in urediti.
Tudi lendavski župan Janez Magyar je bil redkobeseden, kot nam je povedal, bodo župani strnili vrste in se dogovorili, da naredijo, kar je potrebno. Župan Gornje Radgone Stanislav Rojko se strinja, da bo potrebno nepravilnosti urediti, a po njegovem mnenju je ključno, da Cerop ta trenutek deluje in nudi še naprej eno izmed najcenejših uslug v Sloveniji.
"Imamo delujoč sistem, s katerim smo zadovoljni, malo katerih centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji je tako dobrih, če sploh kateri," pojasnjuje Rojko.
Navedeni vidik izpostavlja tudi tišinski župan Franc Horvat, sicer predsednik Sveta ustanoviteljic, ki je skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin, in dodaja, da je marsikje problem tudi nedorečenost zakonodaje.
"Ne glede na to poročilo je Cerop eden izmed najboljših sistemov v Sloveniji glede ravnanja z odpadki, a zagotovo je potrebno, da vse poteka v skladu s predpisi in zakonodajo," pojasnjuje. Upa sicer, da bodo našli neko sredinsko pot in bo Cerop še naprej "tako dobro služil svojemu namenu."
Alojz Glavač je dejal, da Občina Moravske Toplice skupne izjave, ki jo je napovedal soboški župan, ne bo podpisovala, dokler ne bodo podrobno proučili poročila računskega sodišča in s tem seznanili občinskega sveta.
"Kar smo kot občina odgovorni, smo, saj smo potrjevali določene stvari, toda zadeve nam nikoli niso bile podrobno pojasnjene s strani Ceropa," pojasnjuje Glavač.
Po pričakovanjih pa je veliko bolj oster radenski župan Roman Leljak, ki je že v času, ko so občine prejele osnutek poročila, pozval direktorja Franca Cipota k odstopu.
Na naš klic se je odzval z izjavo, da "bi bilo veliko bolj pametno, da pokličete kriminalistično policijo za komentar". Kot je še povedal Leljak, bo kot župan Radencev o zadevi obvestil ministrstvo za notranje zadeve in posebni oddelek, ki se ukvarja s kriminaliteto.
Direktor Ceropa se do poročila še ni opredelil, bo pa po napovedih podal pisno izjavo, saj načrtovana tiskovna konferenca glede na epidemiološke razmere ni izvedljiva.
V kratkem je tako mogoče tudi pričakovati skupno izjavo občin, ki jo je napovedal soboški župan, in zanimivo bo videti, kdo vse jo bo podpisal in kakšna bo njena vsebina.
