Že tri leta Janez Slokan z ženo trepeta pred vremensko napovedjo in se s strahom odpravlja spat, saj ne ve, ali bo zjutraj hiša še stala.
»Vsak najmanjši šum, vsak nenavaden glas, karkoli slišim, že letim gledat z lučjo, kaj se dogaja, ali se plaz premika,« nam opisuje neprespane noči 72-letni Janez Slokan. Z ženo sta namreč obupana. Zemeljski plaz grozi njuni hiši v Cubri pri Ljutomeru že dobra tri leta, to noč pa se je znova premaknil. Zdaj se že dotika zunanje stene njune spalnice.
Svojega doma ne želi zapustiti
»Po vsakem dežju nastaja večja rana na tej brežini, pa vse bolj in bolj se bliža stavbi. Govori se, da bi bilo ceneje, če bi nas izselili, drugi se sprašujejo, zakaj so nam tu pustili graditi hišo. Ampak moji trije rodovi so tukaj živeli, tako da hiša na tem mestu stoji čez 170 let,« nam s solznimi očmi pojasnjuje Janez, ki pa svojega doma ne želi zapustiti:
»Na ta stara leta si vsakdo zaželi malo miru, da si lahko malo odpočiješ od skrbi in oddahneš, zdaj pa takšna obremenitev ...«
Potrebno ukrepati, a kaj ko se vse ustavi pri denarju
Kot pravi, se je občina vedno odzvala pozitivno, na pomoč jima priskočijo tudi domačini, a vse bolj se jima zdi, da bijeta bitko z mlini na veter. Denarja za sanacijo namreč nima ne občina, kaj šele Janez: »Moja penzija je takšna, da če prideta dva večja stroja pa kopljeta pet ur, mi odneseta celo penzijo ... Potem pa moram znova mesec dni čakati, da pride penzija, da lahko nadaljujem ...«
