Povpraševanje po žitih presega ponudbo, največ zanimanja za stare sorte
Družina Slavič iz Vučje vasi pri Križevcih pri Ljutomeru je v ekološkem načinu kmetovanja našla svoj življenjski smisel. Danes na 43 hektarjih njivskih površin pridelujejo ekološka žita in oljnice. V trgovinah z zdravo prehrano in izbranih supermarketih pridelke tržijo pod svojo blagovno znamko Vila Natura. Z njimi oskrbujejo tudi pomurske in mariborske šole ter vrtce, piše Agrobiznis.
Ekološko kmetovanje in butični izdelki
Ekološkega kmetovanja so se Slavičevi lotili pred sedmimi leti, ko so iz starih sort jabolk iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka začeli stiskati ekološki jabolčni sok in kis. Zdaj je celotna kmetija preusmerjena v ekološko kmetovanje.
"Leta 2006 se je končala zgodba s sladkorno peso, ki je bila veliko prleškim kmetijam pomemben vir dohodka. Takrat sem se odločil, da našo kmetijo popeljem v čisto drugo smer. Ker smo tudi v družinskem krogu že od nekdaj posvečali pozornost kakovostni in naravni prehrani, sem videl smiselno nadaljevanje naše dejavnosti le v ekološkem kmetovanju," Marko Slavič razkriva, kako se je odločil, da bodo spremenili sestavo posevka na njivah in prešli na ekološko kmetovanje.
Največ zanimanja za piro
Leta 2006 so v ekološko pridelavo najprej preusmerili sadovnjak visokodebelnih jablan, ki ga je obdeloval že njihov praded. Leto pozneje so v preusmeritev vključili še vse njivske površine. Sestava kolobarja se je po preusmeritvi močno spremenila. Imeli so več različnih žit, v kolobarju pa tudi drugačno sestavo žit. Zmanjšali so posevek pšenice in povečali površine, namenjene piri, ki je od vseh žit prodajo največ. "Pira je izredno kakovostno žito z manjšim deležem glutena, saj žito ves čas pridelave ostane v ovoju, ki ga odstranimo šele tik pred mletjem," o prednostih njihovega najbolj prodajanega žita pravi Slavič.
13-15 različnih ekoloških žit in oljnic Slavičevi vsako leto posejejo na 43 hektarjih njiv.
40-50% žit, ki so jih pridelali, so pred leti prodali ekološkim kmetijam kot krmo za živali, zdaj pa je povpraševanje po njihovih žitih, ki so namenjena izključno prehrani ljudi, že večje od ponudbe.
Lastna blagovna znamka, Vila Natura
Pri 43 hektarjih njiv Slavičevi niso imeli druge poti, kot da svoje izdelke spravijo na trgovske police. Pod blagovno znamko Vila Natura so jih najprej začeli prodajati v ekoloških trgovinah in trgovinah z zdravo prehrano v Ljubljani, nato pa še v izbranih trgovinah v Mariboru in Celju.
Z njive, do predelave in kupca
Da bi svojim kupcem zagotovili še večjo sledljivost celotne verige od pridelave do predelave, so Slavičevi lani z lastnimi sredstvi poleg mlina kupili še luščilec in čistilec za zrnje. Pri merilih, ki veljajo pri izboru prejemnikov evropskega denarja, po Slavičevih besedah pogosto premalo upoštevajo, kateri prosilec bo sposoben naložbo tudi speljati in polno izkoristiti. "Pomembni so le elaborati, ne znamo pa izločiti vlečnih konjev," ponazarja.
Povpraševanje po žitih presega ponudbo
Na vprašanje, koliko prihodkov ustvarijo s kmetijsko dejavnostjo, Marko Slavič odgovarja: "Kmetijstvo nam prinese dovolj prihodkov, da bi kmetija preživela na trgu tudi, če bi subvencije odpravili". Pred časom so od 40 do 50 odstotkov pridelanega žita prodali ekološkim kmetijam kot krmo za živali, zdaj povpraševanje po njihovih žitih, ki so namenjena izključno prehrani ljudi, že presega ponudbo. Prav zato si v prihodnosti veliko obetajo od povezovanja z drugimi ekološkimi kmetijami iz okolice.
Foto: vila-natura
