Sezona nabiranja kostanjev je na vrhuncu, marsikdo pa ne ve, da kostanjev ne sme pobirati v neomejenih količinah: v gozdu lahko posameznik nabere dva kilograma kostanjev na dan.
Pravi kostanj dozori oktobra, eno drevo obrodi od 100 do 200 kilogramov plodov in uspeva po vsej Sloveniji, z izjemo Koroške. Lepi jesenski dnevi so v gozdove privabili veliko število nabiralcev, ki te majhne in okusne plodove iz gozdov odnašajo v velikih količinah.
Nabiranje kostanjev je dovoljeno, toda le v omejenih količinah
Pravi kostanj se lahko nabira v vseh slovenskih gozdovih z izjemo gozdov, v katerih so se lastniki odločili za pridelovanje kostanja. Taki gozdovi morajo biti posebej označeni. Kostanjev se ne sme nabirati za nadaljnjo prodajo, pomembno je, da vsak nabiralec upošteva gozdni bonton. Pravila o rekreativnem nabiranju gozdnih dobrin so zapisana v 22. členu Pravilnika o varstvu gozdov: »Rekreativno nabiranje gozdnih plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali, ki je z zakonom o gozdovih dovoljeno tudi nelastnikom gozdov, je nabiranje za lastne potrebe. Posameznik lahko v enem dnevu nabere največ en kilogram gob, plodov in zelnatih rastlin in dva kilograma kostanja. Pri nabiranju ni dovoljeno uporabljati pripomočkov za učinkovitejše nabiranje, ki povzročajo poškodbe na predmetu nabiranja ali njegovi okolici. Nabrane količine ne smejo biti predmet prometa.«
Še vedno imamo najraje pečenega
V kulinariki je pravi kostanj vsestransko uporaben, najbolj priljubljen je še vedno pečen, ki je posebej okusen, če ga spečemo na žerjavici. Pred peko kostanj vzdolžno ali prečno zarežemo, peče se pa približno 20 minut. Ko je pečen, ga zavijemo v časopisni papir. Kostanji so bolj sladki, če so ponoči temperature pod ničlo, užitni pa so tudi surovi plodovi.
