Po skoraj dveh desetletjih načrtovanja se začenja gradnja nove prometne povezave, ki bo stala dobrih 19 milijonov evrov. Kaj vse bo urejeno in kakšna je časovnica za dokončanje del?
Po skoraj dveh desetletjih načrtovanja in številnih zapletih se je v Murski Soboti včeraj simbolično začela gradnja težko pričakovane vzhodne soboške obvoznice.
Na gradbišču v industrijski coni v Nemčavcih so začetek enega največjih cestnih infrastrukturnih projektov v Pomurju zaznamovali minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj ter predstavniki investitorja in izvajalca del.
Nova obvoznica bo dolga 3420 metrov, gradnja pa bo stala dobrih 19 milijonov evrov.
Toda kaj natančno bodo zgradili, kje bodo nova krožišča, kako hitro bodo lahko vozili vozniki in kdaj naj bi bila cesta odprta za promet?
Kje bo potekala nova vzhodna soboška obvoznica?
Vzhodna soboška obvoznica predstavlja drugo fazo širšega projekta prometnega povezovanja območja Murske Sobote. Prva faza, južna soboška obvoznica, je bila dokončana leta 2018.
Nova cesta se bo začela pri križišču s Panonsko ulico, kjer se bo navezala na obstoječo južno obvoznico.
Od tam bo potekala po vzhodnem delu Murske Sobote, mimo Severne obrtno-industrijske cone in območja Ekonomske šole Murska Sobota ter proti Noršinski cesti.
Zaključila se bo pri Čardi, kjer se bo priključila na regionalno cesto Martjanci-Murska Sobota.
Trasa bo potekala na območju katastrskih občin Murska Sobota, Nemčavci, Martjanci in Noršinci.
Z novo povezavo bodo predvsem voznikom z območja Goričkega omogočili neposrednejšo navezavo na južno soboško obvoznico in naprej na pomursko avtocesto, ne da bi morali za to prečkati osrednji del Murske Sobote.
Štiri nova krožišča, dve bosta imeli premer 50 metrov
Ena najpomembnejših značilnosti nove prometnice bodo štiri krožna križišča.
Njihova velikost in ureditev se bosta razlikovali glede na prometne obremenitve in lokacijo.
Predvidena so naslednja krožišča:
- Krožišče Plese (K1): premer 50 metrov.
- Krožišče Noršinska cesta (K2): premer 50 metrov.
- Krožišče Severno obrtno-industrijska cona – jug (K3): enopasovno krožišče s premerom 40 metrov.
- Krožišče Severno obrtno-industrijska cona – sever (K4): enopasovno krožišče s premerom 40 metrov.
Večji krožišči bosta torej urejeni pri Plesah in Noršinski cesti, manjši pa bosta namenjeni prometnemu povezovanju območja industrijske cone.
Poleg krožišč so predvideni tudi priključki na lokalne ceste, dostopi do industrijske cone, parkirišča ter povezave do kmetijskih zemljišč.
Takšna ureditev naj bi omogočala boljšo prometno pretočnost, hkrati pa ohranila dostopnost območij, skozi katera bo speljana nova cesta.
Kako hitro bomo lahko vozili po novi obvoznici?
Projektna dokumentacija razkriva tudi predvidene hitrosti na posameznih delih trase. Drugi del obvoznice je projektiran za hitrosti do 80 kilometrov na uro.
Pred krožišči pa je predvideno umirjanje prometa na 40 kilometrov na uro.
To pomeni, da obvoznica ne bo zasnovana kot cesta, po kateri bi lahko vozniki po celotni dolžini vozili z enako hitrostjo.
Na odsekih med krožišči bodo omogočene višje hitrosti, pred križišči pa bo promet umirjen. Cesta bo asfaltirana in bo imela dva vozna pasova, na določenih delih pa bodo urejene še bankine, berme in odvodnjavanje.
Mostovi, podvozi in protihrupna zaščita
Gradnja ne bo zajemala zgolj nove asfaltne ceste in krožišč. Velik del projekta predstavljajo tudi zahtevnejši infrastrukturni objekti.
Med njimi je predviden most čez Puconski potok, ureditev premostitve Ledave ter podvozov na območju trase. Podvoz pri Nemčavcih bo omogočal prehod vozil, kolesarjev in pešcev, načrtovana pa je tudi ureditev križanja z železniško infrastrukturo.
Projekt vključuje še številne prepuste, cestne priključke in vodnogospodarske ureditve.
Kot smo na Sobotainfo poročali marca, dokumentacija za gradbeno dovoljenje zajema skupno 34 objektov oziroma posegov, med katerimi so tudi štirje mostovi.
Predvideni sta tudi različni obliki protihrupne zaščite. Na območju Ekonomske šole Murska Sobota je načrtovana protihrupna ograja, projektna dokumentacija pa predvideva tudi več kot 400 metrov dolg protihrupni nasip.
Z njima naj bi zmanjšali obremenitev bližnjih območij s prometnim hrupom.
Kaj pa kolesarji in pešci?
Nova obvoznica bo prvenstveno namenjena motornemu prometu. To pa ne pomeni, da projekt povsem zanemarja pešce in kolesarje.
Po dosedanjih pojasnilih Upravne enote Murska Sobota so kolesarske steze in pločniki predvideni predvsem na območju krožišč.
Posebna ureditev je načrtovana tudi pri podvozu v Nemčavcih, kjer bo omogočen prehod različnih vrst prometa.
Projekt torej ne predvideva neprekinjene ločene kolesarske povezave vzdolž celotne trase, ampak ureditev posameznih odsekov in prehodov, kjer se nova cesta križa z lokalnimi povezavami.
Uredili bodo tudi kanalizacijo, vodovod, razsvetljavo in plinovod
Pomemben del večmilijonske investicije bo tudi pod površjem nove ceste. Projekt vključuje ureditev meteorne kanalizacije, odvodnjavanja, prepustov in objektov za zadrževanje ter čiščenje padavinske vode pred iztokom v vodotoke.
Predvideni sta tudi prestavitev in zaščita obstoječih komunalnih vodov. Med drugim bodo potrebni posegi v vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje.
Urejena bo tudi javna razsvetljava z LED-svetilkami, postavljena nova prometna signalizacija in izvedena krajinska ureditev območja.
Gradnja za 19 milijonov evrov, občina bo prispevala 1,2 milijona
Gradnjo vzhodne soboške obvoznice bo izvedlo soboško podjetje Pomgrad. Pogodbo so 9. oktobra 2026 podpisali vršilec dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo Nejc Vesel, predsednik uprave Pomgrada Iztok Polanič in soboški župan Damjan Anželj.
Pogodbena vrednost znaša 19.094.168,02 evra z davkom na dodano vrednost.
Od tega bo Mestna občina Murska Sobota zagotovila 1.200.201,35 evra, preostalih 17.893.966,67 evra pa bo prispevala država.
Do podpisa pogodbe sicer ni prišlo brez zapletov. Prvi razpis se je avgusta končal brez izbire izvajalca, saj direkcija za infrastrukturo ni imela zagotovljenih dovolj sredstev za sprejem edine ponudbe.
Pomgrad je takrat gradnjo ponudil za 19.277.144,90 evra.
Po konkurenčnem postopku s pogajanji so pogodbeno ceno znižali za 182.976,88 evra in pogodbo vendarle podpisali.
Kdaj naj bi bila obvoznica dokončana?
Pri časovnici dokončanja se je v preteklih mesecih pojavilo več različnih rokov.
Marca letos so na ministrstvu za infrastrukturo za Sobotainfo pojasnili, da je predvidena gradnja v trajanju 22 mesecev od uvedbe izvajalca v delo.
Oktobra podpisana pogodba pa določa rok 20 mesecev od uvedbe izvajalca v delo za izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti.
Če upoštevamo uradni 20-mesečni rok in uvedbo izvajalca v delo v oktobru 2026, bi se ta okvirno iztekel junija 2028.
To pa še ni potrjen datum odprtja obvoznice za promet. Na dejansko dokončanje bodo vplivali potek gradnje, morebitne nepredvidene okoliščine in izvedba povezanih infrastrukturnih ureditev.
Zakaj se je v državnih dokumentih pojavljalo celo leto 2031?
Kot smo na Sobotainfo poročali maja letos, je časovnica projekta povzročala precej vprašanj tudi zaradi sprememb državnih razvojnih dokumentov.
V enem od načrtov razvojnih programov je bil zaključek investicije predviden do konca leta 2028, v poznejšem dokumentu pa se je pojavil datum 31. december 2031.
Na direkciji za infrastrukturo so takrat pojasnili, da sprememba sama po sebi še ne pomeni nujno dejanskega zamika gradnje.
Po njihovih navedbah se finančna dinamika in roki projektov vsako leto prilagajajo proračunskim možnostim, postopkom pridobivanja dokumentacije ter drugim okoliščinam.
Ob tem so ocenjevali, da bi bil projekt ob izpolnitvi potrebnih pogojev lahko zaključen do konca leta 2028. Oktobra podpisana gradbena pogodba zdaj daje konkretnejši časovni okvir za izvedbo cestnega dela projekta.
Pomembno vprašanje ostaja zadrževalnik Sebeborci
Čeprav se je gradnja obvoznice že simbolično začela, ostaja odprto vprašanje suhega zadrževalnika Sebeborci na Martjanskem potoku.
Gre za pomembno vodnogospodarsko ureditev, ki je povezana z izgradnjo nove prometnice.
Nova cesta namreč posega na območje obstoječih površin za zadrževanje visokih voda, zato je treba zagotoviti ustrezno poplavno varnost.
Po dosedanjih pojasnilih direkcije za infrastrukturo mora biti zadrževalnik zgrajen pred dokončanjem obvoznice oziroma sočasno z njo.
Nova prometna povezava po skoraj dveh desetletjih prizadevanj
Vzhodna soboška obvoznica je projekt, o katerem se govori že vrsto let. Prve pomembnejše aktivnosti segajo v leto 2007, ko so se začeli postopki za prostorsko načrtovanje nove prometnice.
Leta 2018 je bil podpisan protokol o izgradnji, leta 2021 pa sporazum o sofinanciranju.
Gradbeno dovoljenje za obvoznico je bilo izdano 17. marca letos, pravnomočno pa je postalo 21. aprila.
Z oktobrskim podpisom pogodbe in včerajšnjim simboličnim začetkom gradnje se je projekt naposled premaknil v izvedbeno fazo.
Za Mursko Soboto to pomeni pomemben korak k prometni razbremenitvi mesta, boljši dostopnosti industrijske cone in neposrednejši povezavi Goričkega s pomursko avtocesto.
