Po skoraj 20 letih čakanja začetek gradnje vzhodne soboške obvoznice: »Danes je vesel dan za Prekmurje«

Po skoraj dveh desetletjih načrtovanja, številnih zapletih in večkratnih zamikih se v Murski Soboti začenja gradnja dolgo pričakovane vzhodne soboške obvoznice.

V industrijski coni v Nemčavcih so danes pripravili slovesnost ob simboličnem začetku gradnje enega največjih cestnih infrastrukturnih projektov v Pomurju.

Dogodka so se med drugim udeležili minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, državni sekretar Damijan Jaklin, župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj ter predstavniki Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo in izvajalca del, podjetja Pomgrad.

Gradnja bo stala dobrih 19 milijonov evrov, nova obvoznica pa bo dolga 3420 metrov.

Odsek bo povezal južno soboško obvoznico s cesto proti Martjancem in Goričkemu ter predvidoma pomembno razbremenil promet skozi Mursko Soboto.

Anželj: Po več kot 15 letih prizadevanj se projekt res uresničuje

Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj je ob začetku gradnje poudaril, da gre za izjemno pomemben dan za mesto in celotno pomursko regijo.

»Danes je za Mursko Soboto prav poseben dan. Po več kot 15 letih prizadevanj se projekt vzhodne obvozne ceste Murska Sobota zdaj res uresničuje,« je dejal.

Spomnil je na podpis pogodbe 9. oktobra letos, ki je po njegovih besedah prinesel veliko olajšanje.

»Ni besed, ki bi opisale olajšanje, ko sem 9. oktobra se peljal iz Ljubljane s podpisano pogodbo o izvedbi projekta.«

Poudaril je, da so se za izvedbo projekta prizadevali tudi njegovi predhodniki, na mestni občini pa so v vseh teh letih pripravili številne dopise in opravili veliko usklajevanj z državnimi institucijami.

Posebej se je zahvalil ministru Vrtovcu, da je projekt ostal v rebalansu državnega proračuna.

Prve aktivnosti segajo v leto 2007

Anželj je v govoru predstavil tudi dolgo zgodovino projekta. Začetki prizadevanj za vzhodno soboško obvoznico segajo v leto 2007, ko so stekle aktivnosti za pripravo in uresničitev investicije.

V naslednjih letih so sledili usklajevanja z državo, priprava prostorske in okoljske dokumentacije, urejanje zemljišč ter zagotavljanje finančnih sredstev.

Pomemben mejnik je bil junij 2018, ko je Mestna občina Murska Sobota z direkcijo za infrastrukturo podpisala protokol o izgradnji vzhodne obvozne ceste.

Aprila 2021 je sledil sporazum o sofinanciranju, s katerim so določili tudi finančne obveznosti občine.

»Mestna občina Murska Sobota je sredstva za ta pomemben projekt v svojih proračunih zagotavljala skozi vsa leta, tako seveda tudi v veljavnem proračunu za leto 2026 in načrtu razvojnih programov za prihodnja leta,« je poudaril Anželj.

Manj tranzitnega prometa, čistejši zrak in nove gospodarske priložnosti

Po besedah soboškega župana bo vzhodna obvoznica pomembno vplivala na nadaljnji gospodarski razvoj Murske Sobote in celotnega Pomurja.

Boljše prometne povezave naj bi omogočile ugodnejše pogoje za obstoječa podjetja in privabljanje novih investitorjev.

Eden ključnih ciljev projekta je tudi zmanjšanje tranzitnega prometa skozi mesto.

Anželj je ob tem opozoril na težave s kakovostjo zraka v Murski Soboti, predvsem v zimskih mesecih, ko so lahko koncentracije delcev PM10 visoke.

Z izgradnjo obvoznice zato pričakujejo večjo prometno pretočnost, manjšo obremenitev mestnih ulic in izboljšanje kakovosti bivalnega okolja.

Vrtovec: Dolgo smo čakali začetek gradnje

Minister Jernej Vrtovec je poudaril, da je začetek gradnje pomemben ne le za Mursko Soboto, temveč tudi za širše območje Goričkega.

»Zagotovo je danes vesel dan za celotno Prekmurje. Dolgo časa smo čakali začetek gradnje vzhodne obvoznice, potem ko je bila južna obvoznica zgrajena leta 2018.«

Spomnil je, da zamisli o obvoznih cestah okoli Murske Sobote segajo več desetletij v preteklost.

Kot pomembne mejnike je izpostavil leto 2007, ko je bil soboški župan Anton Štihec, in nadaljnje aktivnosti v času županovanja Aleksandra Jevška.

Omenil je tudi sestanek leta 2020, ko so se usklajevali glede predvidenega zadrževalnika in vprašanja, ali bo ta moker ali suh.

Po njegovih besedah so bili interesi različnih deležnikov, tudi lokalnega prebivalstva, različni, kar je dodatno vplivalo na dolgotrajnost postopkov.

Minister kritičen do dolgotrajnih birokratskih postopkov

Vrtovec je ob začetku gradnje opozoril tudi na počasnost umeščanja in izvedbe večjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji.

Po njegovih besedah zgodba vzhodne soboške obvoznice jasno kaže, koliko časa mine od prvih načrtov in priprave dokumentacije do dejanskega začetka gradnje.

Ocenil je, da bi morala država v prihodnjih letih narediti pomembne korake za skrajšanje postopkov, ne le v Pomurju, temveč po vsej Sloveniji.

Ob tem je pozval deležnike, civilne iniciative in posameznike, naj omogočijo razvoj infrastrukture.

Posebej je opozoril na cestno infrastrukturo na Goričkem, ki po njegovem mnenju potrebuje več pozornosti in vlaganj.

Poudaril je tudi, da vlaganja v infrastrukturo niso zgolj prometno vprašanje, ampak so neposredno povezana z gospodarskim in demografskim razvojem podeželja.

Če ustreznih cestnih in drugih povezav ni, podjetja težje vlagajo v posamezna območja, posledično pa primanjkuje delovnih mest, kar lahko prispeva k izseljevanju mladih in mladih družin.

Vrtovec: Pri infrastrukturi ni leve in desne politike

Minister je izpostavil še potrebo po političnem sodelovanju pri večjih infrastrukturnih projektih.

»Infrastrukturna politika, ko govorimo o cestah in železnicah, glejte, tukaj pa res ni ne leva, ni ne desna, ni ne sredinska, ampak je stvar normalnosti.«

Po njegovih besedah bi morale politične strani pri tovrstnih projektih sodelovati, saj bodo koristi naložb ostale tudi prihodnjim generacijam.

Ob zaključku je izrazil pričakovanje, da bo gradnja varna, da bo spoštovana pogodbena vrednost in da bodo dela izvedena čim prej.