Županski kandidat Anton Štihec in trije kandidati Nove Slovenije za mestni svet so predstavili svoje poglede na razvoj Murske Sobote, opozorili na pereče težave ter izpostavili ukrepe, s katerimi želijo izboljšati kakovost življenja občanov.
Pred letošnjimi lokalnimi volitvami se v Mestni občini Murska Sobota za županski položaj ponovno poteguje tudi nekdanji župan Anton Štihec, ki želi po 12 letih znova prevzeti vodenje občine.
Na volitvah nastopa s podporo Nove Slovenije, ki je tokrat prvič pripravila samostojnega županskega kandidata, listo kandidatov za mestni svet ter kandidate za krajevne skupnosti in mestne četrti.
V pogovoru za Sobotainfo so svoje poglede na prihodnost Murske Sobote predstavili županski kandidat Anton Štihec ter kandidati za mestne svetnike Drago Rajbar, Edvard Jakšič in Marko Martinuzzi.
Spregovorili so o dosedanjem razvoju občine, stanovanjski problematiki, prihodnosti mladih, kakovosti pitne vode in zraka, skrbi za starejše ter pomembnosti odločanja v mestnem svetu.
Štihec po 12 letih znova v boj za župana, predstavil 52 konkretnih ukrepov
Anton Štihec, ki ima za seboj deset let županskih izkušenj, se po daljšem obdobju politične neaktivnosti ponovno poteguje za vodenje Mestne občine Murska Sobota.
Kot je pojasnil, je z Novo Slovenijo našel skupen jezik, na volitvah pa kandidira tako za župana kot za mestnega svetnika.
Njegov volilni program obsega 52 konkretnih ukrepov, razdeljenih na osem področij.
Ob tem je poudaril, da želi v mestnem svetu večjo zastopanost različnih političnih strank in list, saj meni, da lahko širša sestava prispeva k boljšim odločitvam.
V pogovoru se je dotaknil tudi projektov, ki so bili v občini izvedeni v zadnjih letih.
Med pozitivnimi dosežki je izpostavil novo kolesarsko povezavo ob Noršinski cesti, dodatne prostore Osnovne šole IV, širitev tribun na Fazaneriji in energetske sanacije nekaterih občinskih objektov.
Kljub temu ocenjuje, da bi lahko občina na številnih področjih naredila bistveno več.
Kritičen do stanovanjskih projektov, tehnološkega parka in vzhodne obvoznice
Štihec se je dotaknil tudi navedb aktualnega župana Damjana Anželja o dosežkih v iztekajočem se mandatu.
Posebej je izpostavil stanovanjsko gradnjo, pri kateri po njegovem mnenju ni ustrezno razlikovano med občinskimi in zasebnimi investicijami.
»Resnica je, da je občina zgradila 15 stanovanj, 12 za mlade, pa še ta niso vsa zasedena. Vse ostalo so stanovanja, ki so jih zgradili privatni investitorji,« je dejal Štihec.
Kritičen je bil tudi do predstavljanja podatkov o zmanjšanju brezposelnosti. Po njegovih navedbah se je stopnja brezposelnosti v Mestni občini Murska Sobota v aktualnem štiriletnem mandatu zmanjšala za 1,9 odstotka, medtem ko naj bi se v kampanji uporabljali širši regijski podatki.
Dotaknil se je tudi tehnološko-kompetenčnega parka ob Soboškem jezeru.
Poudaril je, da so pri zasnovi projekta sodelovali Pomurski tehnološki park in predstavniki gospodarstva, zato po njegovem mnenju zaslug zanj ni mogoče pripisati zgolj občini.
»Trenutno seveda še niti enega delovnega mesta v tem objektu ni, ker ga še ni, še niti sprojektiran ni,« je povedal.
Pri vzhodni obvoznici Murske Sobote je izpostavil predvsem dolgoletne priprave in vlogo nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca ter nekdanjega poslanca Jožefa Horvata pri zagotavljanju sredstev za projekt.
Ob tem je odprl tudi vprašanja poslovanja in stečaja Raziskovalno-izobraževalnega središča Dvorec Rakičan ter dogajanja v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Po njegovem mnenju bi se morali v predvolilni kampanji več pogovarjati tudi o odgovornosti za pretekle odločitve.
Štihec opozarja na kakovost zraka, obudil bi geotermijo
Med področji, ki jim želi nameniti posebno pozornost, je Štihec izpostavil kakovost zraka v Murski Soboti.
Po njegovih navedbah se mesto že vrsto let sooča s težavami zaradi povišanih koncentracij prašnih delcev PM10, na onesnaženost pa vplivajo predvsem promet, kurilne naprave in prašenje s kmetijskih površin.
»Se pravi, stanje zraka v naši občini je slabo,« je opozoril.
Kot pomemben ukrep predlaga ponovno oživitev projekta izkoriščanja geotermalne energije, s katerim bi lahko zmanjšali uporabo drugih energentov za daljinsko ogrevanje na območju Lendavske ulice.
»Oživili bomo seveda nazaj geotermijo, da pomagamo, kar se tiče prašnih delcev iz lendavske kotlovnice, da se izboljša stanje,« je napovedal.
Po njegovih besedah so v času njegovega županovanja že pripravili dve geotermalni vrtini, projekt pa je bil ocenjen na približno tri milijone evrov.
Zavzema se tudi za občinske subvencije pri menjavi starejših kotlov na lesno biomaso s sodobnejšimi napravami.
Ob tem bi več pozornosti namenil ozelenjevanju mesta, predvsem sajenju dreves ob šolah, vrtcih in avtobusnih postajališčih.
Predlaga tudi postopno oblikovanje nove parkovne površine ob južni obvoznici, ki bi ustvarila zeleno pregrado med prometnico in mestom.
Opozoril na ostanke herbicidov v pitni vodi
Štihec je kot eno najbolj perečih vprašanj izpostavil kakovost pitne vode. V pogovoru je opozoril na prisotnost ostankov herbicidov, predvsem metabolita metolaklor ESA, in navedel podatke o preseganju določenih vrednosti na merilnih mestih v Rakičanu in Veščici.
Po njegovih navedbah so bile izmerjene vrednosti na posameznih mestih znatno višje od prvotno določenih mejnih vrednosti.
Kritičen je bil tudi do načina, na katerega pristojni organi obravnavajo to problematiko.
»Se pravi, s tem niso rešili problema, samo so povišali mejno vrednost,« je dejal ob omembi dovoljenj, ki omogočajo uporabo vode z višjimi koncentracijami omenjene snovi.
Štihec meni, da bi morali biti prebivalci bolje obveščeni o rezultatih analiz pitne vode, pristojne institucije in občine pa bi morale poiskati dolgoročne rešitve za izboljšanje njene kakovosti.
»Za moje pojme je kvaliteta zraka in kvaliteta pitne vode osnovna zadeva,« je poudaril.
Več oskrbovanih stanovanj in dodatna enota doma starejših
Poleg okoljskih vprašanj je Štihec opozoril tudi na izzive starajočega se prebivalstva.
Po njegovih navedbah ima v Mestni občini Murska Sobota 154 prebivalcev odločbo o dolgotrajni oskrbi, vendar zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti ne morejo koristiti potrebnih storitev.
Kot eno od rešitev predlaga širitev zmogljivosti za starejše.
»Mi moramo še eno takšno enoto narediti doma starejših, še eno enoto oskrbovanih stanovanj, ker je potreba pač velika,« je povedal.
Ob tem bi povečal tudi število štipendij za zdravstvene delavce, zdravnike in negovalce, saj pričakuje, da se bodo potrebe po teh poklicih v prihodnjih letih še povečevale.
Poudaril je, da bi morala občina več pozornosti namenjati vsakodnevnim potrebam prebivalcev in ne zgolj velikim infrastrukturnim projektom.
Jakšič: Mladim moramo omogočiti, da ostanejo v domačem okolju
Edvard Jakšič, kandidat za mestnega svetnika v drugi volilni enoti, je v pogovoru posebno pozornost namenil mladim.
Ocenjuje, da je odhajanje mladih iz Pomurja ena največjih razvojnih težav, ki jo bo treba v prihodnje resneje obravnavati.
»Če jih želimo obdržati tukaj, v našem okolju, jim moramo ustvariti take pogoje, da bodo želeli tudi pri nas ostati,« je poudaril.
Po njegovem mnenju ima Pomurje kakovostne srednje šole, vendar številni mladi nadaljujejo izobraževanje v Ljubljani in Mariboru, nato pa se pogosto ne vrnejo domov.
Zato predlaga analizo potreb lokalnega gospodarstva in razvoj dodatnih visokošolskih izobraževalnih programov v Murski Soboti.
Kot pozitiven primer je navedel izobraževanje na področju zdravstvene nege, ki se je v mestu razvilo v sodelovanju z Almo Mater.
Ob izobraževanju izpostavlja tudi štipendiranje, dostopnost delovnih mest in ustrezno stanovanjsko politiko.
Pomembni se mu zdijo še športne in kulturne dejavnosti, prostori za druženje ter boljše vključevanje mladih v javno življenje.
Opozoril je tudi na potrebo po dodatnih svetovalnih storitvah za mlade ter večjem vključevanju v programe preventive in krepitve zdravja.
Martinuzzi: Mestni svet mora biti korektor županovih odločitev
Marko Martinuzzi, kandidat v prvi volilni enoti, ima z delom mestnega sveta že izkušnje iz preteklosti. Kot pravnik je poudaril, da je mestni svet eden ključnih organov lokalne samouprave, saj sprejema pomembne razvojne in finančne odločitve.
»Mestni svet je tisti organ, ki sprejema največje odločitve, največje razvojne odločitve in je lahko tudi nekak korektor vsem tistim predlogom, ki jih pač podaja župan,« je povedal.
Po njegovem mnenju je zato pomembno, da so v mestnem svetu zastopane različne politične skupine, ki lahko prispevajo različna znanja in poglede.
Posebej je izpostavil transparentnost odločanja in odgovoren pristop k opravljanju svetniške funkcije.
»Želim si enega konkretnega, korektnega sodelovanja, želim si transparentnih informacij, pa tudi, da bomo te naloge izvajali resno, da bomo pristopili resno k tej zadevi,« je poudaril.
Kot je pojasnil, delo mestnega svetnika zahteva tudi temeljito pripravo na seje in poznavanje obsežnega gradiva, saj odločitve neposredno vplivajo na življenje občanov.
Iz preteklih izkušenj želi po njegovih besedah prenesti predvsem več odprtosti, tolerance in spoštovanja različnih političnih mnenj.
Rajbar: Prvič imamo samostojnega županskega kandidata in celovito listo
Drago Rajbar, ki ponovno kandidira za mestnega svetnika v tretji volilni enoti, je predstavil priprave Nove Slovenije na letošnje lokalne volitve.
Kot je pojasnil, so se na volitve začeli pripravljati že po državnozborskih volitvah. Poudaril je, da stranka na letošnjih lokalnih volitvah nastopa z okrepljeno ekipo.
»Prvič v zgodovini imamo samostojnega kandidata, županskega kandidata, listo svetnikov, tudi krajevne skupnosti in pa mestne četrti,« je izpostavil.
Nova Slovenija je po njegovih besedah zmerna desnosredinska krščanskodemokratska stranka, ki želi svojo zastopanost okrepiti tudi na lokalni ravni.
Rajbar je ob tem poudaril pomen volilne udeležbe in izrazil željo, da bi se lokalnih volitev udeležilo čim več občank in občanov.
NSi želi okrepiti zastopanost v mestnem svetu
Pomemben skupni poudarek vseh štirih sogovornikov je bila želja po večji politični raznolikosti mestnega sveta.
Štihec je opozoril, da bi bilo po njegovem mnenju dobro, če bi pri odločanju sodelovalo več različnih političnih skupin, saj bi to omogočilo širšo razpravo o pomembnih občinskih vprašanjih.
»Jaz sem s stranko Nova Slovenija našel skupen jezik,« je povedal in poudaril, da želi z ekipo prispevati k nadaljnjemu razvoju občine.
Po njegovem mnenju je pomembno predvsem, da v mestnem svetu sodelujejo ljudje z različnimi znanji in izkušnjami.
Martinuzzi je izpostavil pomen strokovnega in transparentnega odločanja, Jakšič aktivnejše vključevanje mladih, Raibar pa čim višjo volilno udeležbo.
Nova Slovenija si tako na letošnjih lokalnih volitvah prizadeva za izvolitev Antona Štihca za župana in večjo zastopanost svojih kandidatov v mestnem svetu.
Naročnik: Nova Slovenija
