VIDEO: Soočenje kandidatov za župana Gornje Radgone, od »mrtvega mesta« do milijonskih projektov

Občina Gornja Radgona bo na prihajajočih lokalnih volitvah dobila odgovor, kdo jo bo vodil v prihodnjih štirih letih.

Za županski položaj se poteguje pet kandidatov, ki so svoja stališča, razvojne načrte in poglede na prihodnost občine predstavili na soočenju televizije IDEA, pripravljenem v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com.

Na soočenju so sodelovali aktualna županja Urška Mauko Tuš ter njeni štirje izzivalci Mitja Ficko, Boris Jaušovec, Boris Rakuša in Branko Kocbek.

Razprava je zajela bilanco iztekajočega se mandata, razvoj gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, stanje cestne in komunalne infrastrukture, poplavno varnost ter turistični potencial občine.

Največ razlik med kandidati se je pokazalo pri ocenjevanju dosedanjega razvoja, prihodnosti avtobusne postaje in načinu določanja investicijskih prioritet.

Rakuša: Gornja Radgona je mrtvo mesto, županja odgovarja z milijoni evropskih sredstev

Aktualna županja Urška Mauko Tuš je poudarila, da je morala občina ob začetku njenega mandata najprej stabilizirati javne finance. Po njenih besedah je občino decembra 2022 prevzela brez pripravljenega proračuna za naslednje leto, finančni položaj pa so dodatno otežile visoke obrestne mere.

»Po letu in pol smo stabilizirali občinske finance in nekako zagnali investicijski cikel,« je povedala.

Med dosežki je izpostavila več kot 1,5 milijona evrov, namenjenih modernizaciji občinskih cest v zadnjih dveh letih, energetsko prenovo telovadnice pri osnovni šoli v Negovi in pripravo dokumentacije za gradnjo vrtca v Negovi.

Poudarila je tudi, da je občini v štirih letih uspelo pridobiti več kot osem milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Drugače na razvoj občine gleda Boris Rakuša, ki je bil do aktualnega občinskega vodstva precej kritičen.

»Radgona je mrtvo mesto,« je dejal in opozoril, da so se iz mestnega središča umaknile številne pomembne ustanove in storitve.

Po njegovem mnenju mesto zaostaja za nekaterimi okoliškimi občinami, med drugim Lenartom in Radenci.

Kot problem je izpostavil tudi pomanjkanje dogajanja, urejenih javnih površin in občutka živahnega mestnega središča.

Županja je njegove ocene zavrnila in poudarila, da so bili številni projekti že izvedeni oziroma se njihova izvedba pripravlja.

Boris Jaušovec je največ neizkoriščenega potenciala prepoznal predvsem na področju turizma in gospodarstva, kjer bi bilo po njegovih besedah potrebnega še veliko dela.

Avtobusna postaja razdelila kandidate

Ena najbolj izpostavljenih tem soočenja je bila prihodnost avtobusne postaje v Gornji Radgoni.

Branko Kocbek je opozoril na odločitev iz prejšnjega mandata, s katero je bila ukinjena avtobusna postaja na dotedanji lokaciji.

Ocenil je, da je bila takšna odločitev napačna in da bodo stroške iskanja nove rešitve občutili tudi prebivalci podeželja.

Mitja Ficko meni, da bi lahko obstoječo spodnjo avtobusno postajo uredili z bistveno manjšim finančnim vložkom.

Po njegovih besedah bi bilo mogoče postajališče za nekaj deset tisoč evrov spraviti v sprejemljivo stanje, medtem ko naj bi bila načrtovana nova ureditev vredna približno tri milijone evrov.

Aktualna županja je odgovorila, da je občina naročila strokovno študijo, v kateri so primerjali pet možnih lokacij. Kot najprimernejša se je izkazala lokacija pri nekdanji poslovalnici Nove Ljubljanske banke.

»Zagrizla sem v to kislo jabolko, ker je nekdo pred mano ukinil avtobusno postajo,« je povedala.

Dodala je, da je projekt že prijavljen na razpis ministrstva, občina pa čaka na rezultate.

Tudi Kocbek je pozneje poudaril, da bi bilo treba pri odločanju o večjih investicijah tehtati, ali je draga avtobusna postaja res pomembnejša od obnove dotrajanih podeželskih cest.

Rakuša bi pomoč malemu gospodarstvu povečal s 30.000 na 100.000 evrov

Pomemben del soočenja je bil namenjen gospodarstvu, novim delovnim mestom in zadrževanju mladih v občini. Leta 2024 je v občini delovalo 697 podjetij, ki so ustvarila približno 609 milijonov evrov prihodkov.

Urška Mauko Tuš je poudarila, da občina gospodarstvo podpira prek različnih razpisov ter zagotavljanja potrebne infrastrukture.

Kot eno največjih razvojnih ovir je izpostavila odsotnost neposredne povezave z avtocesto.

Mitja Ficko bi več pozornosti namenil povezovanju gospodarstvenikov, zagotavljanju zemljišč za gradnjo in sodelovanju z avstrijskim gospodarstvom.

Predlagal je tudi vzpostavitev povezovalnega okolja, v katerem bi podjetja predstavljala potrebe po delavcih, izobraževanju in novih kadrih.

Boris Rakuša je predstavil konkretno finančno zavezo.

»Jaz bi ga dvignil najmanj na 100.000 evrov,« je povedal o občinskem razpisu za malo gospodarstvo, za katerega je navedel, da trenutno znaša 30.000 evrov.

Napovedal je tudi, da bi v prvih 30 dneh mandata sklical predstavnike gospodarstva, obrtnikov in kmetijstva ter z njimi pripravil razvojne prioritete.

Boris Jaušovec je poudaril pomen pridobivanja državnih in evropskih sredstev za manjše podjetnike.

Ob tem je opozoril, da na poslovne odločitve podjetij vplivajo tudi gospodarske razmere, zato ni mogoče vsake neizvedene širitve pripisati občinski politiki.

Branko Kocbek pa bi se osredotočil predvsem na ustvarjanje pogojev za rast že obstoječih podjetij in privabljanje dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.

Kako dolgo bodo krajani še čakali na urejene ceste in pitno vodo

Kandidati so precej pozornosti namenili stanju cest, vodovoda in komunalne infrastrukture v 30 naseljih občine.

Mitja Ficko je opozoril na težave pri oskrbi s pitno vodo in ocenil, da bi morale biti osnovne infrastrukturne potrebe vseh gospodinjstev absolutna prioriteta občine.

»Vsakršno gospodinjstvo v naši občini mora imeti pitno vodo,« je poudaril.

Po njegovem mnenju bi morale pomembnejšo vlogo pri določanju vrstnega reda investicij imeti krajevne skupnosti, saj najbolje poznajo razmere na terenu.

Boris Rakuša je napovedal pripravo seznama infrastrukturnih potreb za posamezna gospodinjstva in kraje, na podlagi katerega bi določili vrstni red vlaganj.

Opozoril je tudi na primere, ko se na posameznih infrastrukturnih projektih dela večkrat ponavljajo, kar povzroča nepotrebne stroške.

Boris Jaušovec je kot eno najbolj kritičnih območij izpostavil Negovo, kjer hudourniške vode poškodujejo ceste in ogrožajo že izvedene sanacije.

Zato bi pri načrtovanju rešitev vključil geologe, geodete in druge strokovnjake.

Branko Kocbek je opozoril na približno 20 kilometrov poškodovanih lokalnih cest in javnih poti na območju, iz katerega prihaja.

Prepričan je, da posamezne manjše obnove niso dovolj in da bi bilo treba pripraviti celovit projekt sanacije, ki bi lahko pridobil tudi evropska sredstva.

Aktualna županja je medtem izpostavila sanacije cest na več območjih občine in povedala, da so letos uredili štiri najbolj kritične mikrolokacije vodovodnega omrežja, za kar so namenili več kot 150.000 evrov.

Poplavna varnost, podtalnica in več kot 60 plazov

V razpravi o poplavni varnosti so kandidati opozorili na nevarnosti, povezane z reko Muro, zalednimi vodami in zemeljskimi plazovi.

Urška Mauko Tuš je navedla, da je v občini evidentiranih več kot 60 plazov, ki jih sanirajo glede na finančne zmožnosti.

Med ukrepi je izpostavila pripravo hidrološke študije za območje Mel in sodelovanje z državo pri sanaciji večjih plazov.

Mitja Ficko je opozoril na zniževanje gladine Mure in vpliv na podtalnico.

Zavzel se je za sodelovanje z občinama Apače in Radenci, obnovitev enajstmlinskega kanala ter ukrepe za izboljšanje vodnega režima.

Izpostavil je tudi domnevno onesnaženost posameznih območij z zakopanimi industrijskimi odpadki. Gre za njegove navedbe, ki na soočenju niso bile neodvisno potrjene.

Boris Jaušovec bi si prizadeval za tesnejše sodelovanje z državo in vključevanje strokovnjakov s področja voda.

Boris Rakuša je opozoril, da je treba poleg Mure urejati tudi manjše vodotoke, jarke in območja, kjer prihaja do zastajanja oziroma prehitrega odtekanja vode.

Branko Kocbek je poudaril odgovornost države za upravljanje voda ter pomen rednega preverjanja stanja zaščitnih nasipov.

Ostre besede tudi o financiranju gasilcev

Razprava o varnosti se je nadaljevala z vprašanjem financiranja gasilskih društev.

Boris Rakuša je opozoril na primer gasilskega društva, kjer naj bi bilo vozilo zaradi pomanjkanja denarja za pnevmatiko začasno neuporabno.

Mitja Ficko je poudaril pomen vseh gasilskih društev, tudi tistih v manjših krajih, ki nimajo enakega obsega nalog kot osrednje društvo.

Aktualna županja je na očitke odgovorila s podatki o občinskem financiranju.

Po njenih besedah je občina letos namenila 360.000 evrov za nakup nove gasilske cisterne, vsako leto pa za gasilstvo zagotavlja več kot 250.000 evrov.

Poudarila je, da nova cisterna predstavlja pomembno pridobitev za vseh deset gasilskih društev v občini.

Rakuša je ob tem pojasnil, da njegova kritika ni bila usmerjena proti nakupu cisterne, temveč proti težavam drugih društev pri zagotavljanju osnovnih pogojev za delovanje.

Negovsko jezero bi znova odprli za kopalce, več turistov želijo privabiti iz Avstrije

V zadnjem delu soočenja so kandidati predstavili svoje poglede na razvoj turizma.

Urška Mauko Tuš je med dosežki izpostavila ureditev nove tematske poti na območju Negovskega jezera in gradu Negova ter projekt De Profundis, v okviru katerega so revitalizirali več slatinskih izvirov.

Poudarila je tudi čezmejno sodelovanje z avstrijsko Radgono prek Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in projekta Twin City.

Mitja Ficko meni, da bi morali Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono še tesneje povezati v skupno turistično območje.

Predlagal je povezovanje vinarjev, turističnih kmetij, vinotočev in ponudnikov ob kolesarskih poteh.

Boris Jaušovec je izpostavil možnost ponovne turistične oživitve Negovskega jezera.

Spomnil je, da je bilo jezero nekoč priljubljeno kopališče, in ocenil, da bi ga bilo mogoče z ustrezno ureditvijo znova približati obiskovalcem.

Boris Rakuša je opozoril, da številni obiskovalci avstrijske Radgone slovensko stran obiščejo le za kratek čas.

Zato bi bilo po njegovem mnenju treba razviti ponudbo, ki bi jih zadržala dlje, tudi s kolesarskimi povezavami, nastanitvami in lokalno kulinariko.

Branko Kocbek je predstavil zamisel o dodatnih manjših nastanitvah v obmejnem območju, kjer bi lahko prenočevali tudi obiskovalci avstrijske Radgone.

Pri tem je poudaril, da je treba prisluhniti dejanskim potrebam turistov in potencialnih gostov.

Pet kandidatov, različne prioritete za prihodnost občine

Soočenje je pokazalo, da kandidati precej različno ocenjujejo dosedanji razvoj občine Gornja Radgona.

Urška Mauko Tuš izpostavlja stabilizacijo občinskih financ, pridobljena nepovratna sredstva in projekte, ki so že izvedeni oziroma pripravljeni na izvedbo.

Mitja Ficko poudarja pomen krajevnih skupnosti, osnovne infrastrukture in učinkovitejšega reševanja težav s pitno vodo.

Boris Jaušovec največ priložnosti vidi v nadaljnjem razvoju gospodarstva, turizma in strokovno načrtovanih infrastrukturnih rešitvah.

Boris Rakuša napoveduje spremembe pri upravljanju občine, večjo podporo podjetnikom in neposrednejše odzivanje na potrebe občanov.

Branko Kocbek pa zagovarja predvsem premišljeno porabo javnega denarja, obnovo podeželskih cest in ustvarjanje pogojev za razvoj obstoječega gospodarstva.

Volivci bodo tako odločali med nadaljevanjem dosedanje razvojne politike in različnimi predlogi sprememb, ki so jih kandidati predstavili na soočenju.