Nenavadno zgodnja oslabitev polarnega vrtinca bi lahko vplivala na zimsko vreme v Evropi.
Polarni vrtinec je obsežen sistem zračnega kroženja nad polarnimi območji, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju zimskega vremena na severni polobli. Razteza se skozi troposfero in stratosfero, kjer lahko sega več deset kilometrov visoko.
Ko je stratosferski polarni vrtinec močan in stabilen, prevladujoči zahodni vetrovi pomagajo zadrževati zelo hladen zrak v polarnih območjih.
Ob njegovi oslabitvi ali razpadu pa se lahko spremenijo obsežni vzorci zračnega kroženja, kar v določenih okoliščinah omogoči prodore hladnega zraka proti jugu.
Prav takšno dogajanje meteorologi spremljajo v začetku novembra.
Po analizi portala Severe Weather Europe je polarni vrtinec že močno deformiran, napovedi pa kažejo, da bi se lahko razdelil na dve ločeni jedri. Posebej izstopajo spremembe na višini približno 30 kilometrov, kjer naj bi temperature v stratosferi ponekod presegle dolgoletno povprečje za več kot 27 stopinj Celzija.
Takšno dogajanje je povezano s pojavom, imenovanim nenadno stratosfersko segrevanje.
Gre za proces, pri katerem se temperature v polarni stratosferi hitro zvišajo, hkrati pa se lahko močno oslabijo zahodni vetrovi, ki obdajajo polarno območje. Pri izrazitejših dogodkih se ti vetrovi celo obrnejo in začnejo pihati z vzhoda.
Napovedi evropskega modela ECMWF in ameriškega ansambelskega sistema GEFS kažejo prav na možnost takšnega obrata.
Čeprav naj bi bila sprememba vetrov razmeroma kratkotrajna, saj modeli predvidevajo njihovo ponovno okrepitev do sredine novembra, je posebej nenavaden čas dogajanja.
Po navedbah Severe Weather Europe bi lahko do obrata vetrov prišlo približno tri tedne prej kot pri doslej zabeleženih primerljivih dogodkih.
To pa še ne pomeni, da bo sledila izjemno mrzla zima. Pomembno je predvsem, kako se bodo spremembe v stratosferi prenesle v nižje plasti ozračja.
Zakaj lahko dogajanje 30 kilometrov nad nami vpliva na zimsko vreme?
Spremembe v stratosferi lahko vplivajo na razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka v troposferi, kjer nastaja vreme, ki ga občutimo pri tleh.
Po nenadnem stratosferskem segrevanju se lahko v naslednjih tednih spremenijo smeri prevladujočih zračnih tokov.
V nekaterih primerih se povečajo možnosti za blokade nad severnim Atlantikom ali severno Evropo, kar lahko omogoči prodore hladnega zraka proti srednjim geografskim širinam.
Vendar takšen razvoj ni samoumeven.
Vsako nenadno stratosfersko segrevanje ne povzroči izrazite ohladitve v Evropi. Njegov vpliv je odvisen od številnih dejavnikov, predvsem od razporeditve zračnega tlaka, položaja območij visokega tlaka in drugih procesov v ozračju.
Letošnja zima je v tem pogledu še posebej zanimiva, saj naj bi na vremensko dogajanje močno vplival tudi zelo izrazit El Niño.
Močan El Niño lahko spremeni učinke razpada polarnega vrtinca
El Niño je pojav nad tropskim Tihim oceanom, povezan z nadpovprečno toplimi površinskimi vodami, ki lahko vpliva na atmosfersko kroženje po velikem delu planeta.
Analiza Severe Weather Europe za sezono 2026 in 2027 izpostavlja zelo močan El Niño, ob katerem v tropski stratosferi prevladuje tudi zahodna faza kvazidvoletnega nihanja vetrov, znanega kot QBO.
Ta kombinacija je pomembna, ker lahko vpliva na odziv ozračja ob oslabitvi polarnega vrtinca.
Da bi ugotovili, kakšne posledice bi lahko imel tako zgoden stratosferski dogodek, so pri Severe Weather Europe pregledali več tisoč simuliranih zim iz podnebnih modelov.
Med njimi so našli 21 primerov, v katerih je prišlo do zgodnjega novembrskega razpada polarnega vrtinca ob močnem El Niñu in zahodni fazi QBO.
Te primere so nato primerjali s simulacijami, v katerih je polarni vrtinec ob podobnih globalnih razmerah ostal stabilen.
Rezultati so pokazali zanimive razlike v temperaturah, padavinah in sneženju.
Pri tem je pomembno poudariti, da ne gre za neposredno vremensko napoved za zimo 2026 in 2027. Simulacije prikazujejo značilen dodatni vpliv zgodnjega razpada polarnega vrtinca, ki se lahko v dejanskem ozračju okrepi, oslabi ali povsem zabriše zaradi drugih vremenskih dejavnikov.
December: Simulacije za Evropo nakazujejo hladnejše vreme in več snega
Za Evropo so rezultati simulacij posebej zanimivi.
V decembru se po zgodnjem novembrskem stratosferskem segrevanju pogosteje pojavi območje višjega zračnega tlaka nad zahodnim delom Evrope, medtem ko nad severnimi in vzhodnimi območji prevladuje nižji zračni tlak.
Takšna razporeditev lahko omogoča pogostejše dotoke hladnejšega zraka s severa proti evropski celini.
Temperaturne simulacije zato kažejo signal podpovprečnih temperatur nad velikim delom Evrope.
Hkrati se v teh primerih pojavlja tudi signal nadpovprečnega sneženja na številnih območjih celine, z izjemo nekaterih severnih in severovzhodnih predelov.
To je pomembno predvsem zato, ker hladnejše vreme samo po sebi še ne zagotavlja snega. Za obilnejše sneženje morajo biti poleg dovolj nizkih temperatur zagotovljene tudi padavine.
Ob ustrezni razporeditvi zračnega tlaka lahko hladen zrak iz severnih območij doseže srednjo Evropo, kjer se ob dotoku vlage iz Atlantika ali Sredozemlja ustvarijo ugodne razmere za sneženje.
Takšni vremenski vzorci so v preteklosti občasno povzročili izrazite zimske epizode v Evropi, v nekaterih primerih tudi dolgotrajnejše prodore zelo hladnega zraka z vzhoda.
Toda letošnja kombinacija atmosferskih dejavnikov pomeni, da takšnega razvoja ni mogoče napovedati zgolj na podlagi stratosferskega dogajanja.
Kaj kažejo najnovejše napovedi za konec novembra?
Razširjene napovedi modela ECMWF za zadnji del novembra že nakazujejo nekatere značilnosti, ki so podobne vzorcem po nenadnem stratosferskem segrevanju.
Nad jugozahodnim delom Evrope se nakazuje območje višjega zračnega tlaka, proti severovzhodu pa območje nižjega zračnega tlaka.
Takšna razporeditev je podobna vzorcu, ki ga kažejo podnebne simulacije po zgodnjem razpadu polarnega vrtinca.
Vendar to še ni dokaz, da gre za neposredno posledico dogajanja v stratosferi.
Temperaturne napovedi so namreč precej manj izrazite od signalov, ki jih prikazujejo simulacije. Hladnejše razmere se nakazujejo predvsem proti vzhodu Evrope, kjer se pojavlja tudi nekoliko ugodnejši signal za sneženje.
Za preostali del celine napovedi obravnavanega obdobja večinoma kažejo nadpovprečne temperature in manj snega od običajnega.
To pomeni, da se morebitni vpliv stratosferskega segrevanja za zdaj še ne kaže kot izrazita in obsežna ohladitev celotne Evrope.
Januar bi lahko prinesel drugačno razporeditev hladnega zraka
Podnebne simulacije kažejo, da se lahko vpliv zgodnjega novembrskega razpada polarnega vrtinca nadaljuje tudi v januarju.
Vendar se temperaturni vzorec nad Evropo v primerjavi z decembrom spremeni.
Medtem ko decembrski signal nakazuje hladnejše razmere na velikem delu celine, se januarja območje podpovprečnih temperatur v simulacijah bolj osredotoči na zahodno, severno in severno-osrednjo Evropo.
Proti vzhodu se medtem pojavlja signal toplejšega vremena.
Spremenjena razporeditev zračnih tokov vpliva tudi na sneženje.
Simulacije za januar kažejo povečano možnost sneženja predvsem v zahodnem, osrednjem in severozahodnem delu Evrope. K temu lahko prispevajo severni zračni tokovi, ki prinašajo hladnejši zrak, ter vlaga iz Atlantika in Sredozemlja.
Za srednjo Evropo je takšen signal zanimiv, vendar ga ni mogoče neposredno prenesti na posamezne države.
Tudi za Slovenijo bi bila ob takšnem razvoju pomembna predvsem smer dotoka hladnega zraka ter položaj ciklonov in padavinskih območij nad Sredozemljem.
Iz teh simulacij zato ni mogoče sklepati, da bo januar v Sloveniji zagotovo hladnejši ali bolj snežen od povprečja.
Ali se Evropi obeta prava zima?
Dogajanje v stratosferi v začetku novembra 2026 je nedvomno vredno pozornega spremljanja.
Napovedana oslabitev polarnega vrtinca, njegova morebitna razdelitev in obrat stratosferskih vetrov predstavljajo zelo nenavadno zgodnjo motnjo v atmosferskem kroženju.
Podnebne simulacije kažejo, da bi lahko takšen dogodek povečal možnosti za hladnejše in bolj snežene razmere v delih Evrope v decembru in januarju.
Toda med statističnim signalom v podnebnih simulacijah in dejansko vremensko napovedjo obstaja pomembna razlika.
V prihodnjih tednih bo odločilno predvsem, ali se bodo spremembe iz stratosfere prenesle v nižje plasti ozračja in kako se bodo prepletle z vplivom El Niña.
Za Evropo bo pomembno spremljati razvoj območij visokega zračnega tlaka nad severnim Atlantikom, severno Evropo in okoliškimi območji, saj lahko prav njihova razporeditev odloča o smeri prodorov hladnega zraka.
Za zdaj torej še ni mogoče napovedati izjemno mrzle ali posebej snežene zime. Je pa zgodnje dogajanje nad severnim polom dejavnik, ki bi lahko v prihodnjih tednih pomembno spremenil zimske vremenske vzorce.
Prav zato bodo nove novembrske in decembrske napovedi še posebej zanimive.
