Voznike, ki vozijo po Noršinski cesti, jezi nerazumno nizka omejitev hitrosti.
V minulih tednih se je na murskosoboških cestah pojavila nova omejitev, ki je razburila voznike. Gre za omejitev hitrosti na Noršinski cesti, ki je po mnenju mnogih nerazumno nizka.
Proti Noršincem le še 50 na uro
Hitrost na cesti med Mursko Soboto in Noršinci je bila dolga leta omejena na 90 km/h. Pred kratkim pa je na delu ceste med tablo, ki označuje konec naselja Murska Sobota in nekaj deset metrov pred križiščem za Rakičan, pričela veljati nova omejitev 50 km/h. Od križišča naprej je omejitev še zmeraj 90 km/h, čeprav ravno v tistem delu ceste leži oster levi ovinek, ki zaradi svoje zaprtosti dejansko predstavlja nevarnost pri hitrosti 90 km/h.
Nesmiselna omejitev
V primeru Noršinske ceste gre za nerazumno nizko omejitev hitrosti. Cesta namreč ne velja za nevarno, ravno tako pa ne izstopa po številu prometnih nesreč. Še največ se jih zgodi v križišču za Rakičan, vendar tam nova omejitev hitrosti več ne velja, saj je tabla postavljena nekaj deset metrov naprej od križišča. Drži sicer, da je ob Noršinski cesti v zadnjem desetletju zraslo nekaj poslovnih objektov, med drugim tudi GMT-jevo skladišče, a tudi upoštevajoč te faktorje, tako rigorozna omejitev nima smisla z vidika zagotavljanja varnosti.
Kako se omejitev lotevajo čez lužo
Rezultati ameriške prometne študije kažejo, da omejevanje hitrosti dejansko nima velikega vpliva na hitrost voznikov. Vozniki vozijo s hitrostjo, pri kateri se počutijo udobno (dovolj hitro) in hkrati še zmeraj varno (dovolj počasi). Vse pogosteje se zato oblasti zveznih držav odločajo za določanje omejitev hitrosti na podlagi prevladujoče hitrosti (prevailing speed). Pred spremembami omejitev hitrosti najprej nekaj časa merijo hitrost vozil, nato pa omejitev hitrosti prilagodijo rezultatom meritev - navzgor ali navzdol. Pri tem kot prevladujočo hitrost upoštevajo hitrost, s katero vozi 85 % vozil. Ta je tudi statistično gledano najbolj varna.
Drastično znižanje hitrosti predstavlja nevarnost
Številne (tuje) prometne študije kažejo, da drastično nižanje omejitve hitrosti pogosto prinese nasprotne učinke na področju varnosti v prometu. Številni vozniki bodo namreč iz prej naštetih razlogov želeli voziti s hitrostjo, ki je višja od omejitve. Če so hkrati na cesti vozila, ki vozijo po nerazumno nizki omejitvi hitrosti, to povzroči nervozo tako med počasnimi, kot tudi hitrimi vozniki. Slednji tako poskušajo prehitevati počasi vozeča vozila in s tem ogrožali tako sebe, kot tudi druge udeležence v prometu. To se v praksi sedaj dogaja tudi na Noršinski cesti.
Murska Sobota postaja prometno omejeno mesto
Nerazumno nizka omejitev hitrosti na Noršinski cesti pa je le eden izmed prometnih nesmislov v Murski Soboti. Eden večjih je prav gotovo prometna ureditev na Lendavski ulici, kjer, odkar so tam postavljene ovire, ki preprečujejo vožnjo po desnem pasu cestišča od dvojnega krožišča do OMV-ja, praktično vsak dan v času povečanega prometa nastajajo daljši zastoji. Kot smo jih bili vajeni pred izgradnjo podvoza. Potem je tu še cona 30 km/h na Kopališki ulici, nekaj tednov nepravilno delujoč semafor na Cankarjevi ulici in še bi lahko naštevali.
Pogoste nesreče v križišču ne ganejo nikogar
A kljub vsem tem spremembam, ki naj bi izboljšale varnost v prometu, problematično križišče med Gregorčičevo in ulico Staneta Rozmana še zmeraj ostaja nespremenjeno. Gre za križišče, kjer je izjemno pogosto izsiljevanje prednosti in je po številu prometnih nesreč eno izmed vodilnih v mestu, na njegovo nevarnost pa dalj časa že opozarjajo tako bližnji stanovalci, kot strokovnjaki.