Ko stisne mraz in pade sneg, je bil nekol tradicionalno čas za koline. A tudi v ta nekdanji praznik je posegla slovenska zakonodaja in vnesla številne omejitve.
Če so nekoč koline veljale za velik praznik, ki je povezal ne le družino in širše sorodstvo, ampak tudi sosede, je danes ta obred zakola živali postavljen povsem v drug kontekst, poln zakonodaje in prepovedi. Dandanes tako ne govorimo več o kolinah, ampak o "zakolu živali izven klavnice za lastno domačo porabo", kjer zakon poleg zakola prašičev dovoljuje le še zakol ovc, koz, gojene divjadi, kuncev in domače perutnine.
Meso le za domačo uporabo
Nekdaj zaklani prašiči so tehtali krepko nad 200 kilogramov, in če je nekoč veljalo, da se je meso tradicionalno razdelilo med mesarja, širšo družino in sosede, je takšno početje danes z zakonom prepovedano. Meso doma zaklane živali lahko pojedo namreč le člani družine, kar so po zakonu osebe, ki prebivajo v gospodinjstvu, vključno z morebitno najeto delovno silo in sorodniki. Prodajo mesa lahko izvajajo le posebej kmetije, posebej registrirane za zakol, razsek, predelavo in prodajo mesa.
Določen tudi način zakola
Zakonodaja prav tako določa, da mora biti prašič pred zakolom omamljen. Za omamljanje živali je v tem primeru potrebno uporabiti napravo s penetrirnim klinom (pištola za omamljanje) ali električni tok (električne klešče), kot to določa omenjeni pravilnik. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje izvršujejo na veterinarski inšpekciji, a se bolj kot na posamezna gospodinjstva osredotočajo na turistične kmetije, za katere veljajo strožja pravila. Ti morajo zakol namreč najaviti veterinarski inšpekciji, meso zaklanih živali in izdelke iz mesa pa je dovoljeno uporabiti samo za pripravo hrane gostom na turistični kmetiji.
Fotografije so bile posnete v Bodoncih pri družini Novak.
Foto: Tadej Kirinčič
