Nekdanji direktor MIKK o morebitni selitvi prostorov: »Lahko nosi pluse, lahko tudi minuse«

Razprava o morebitni selitvi Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota na območje nekdanje Mure se nadaljuje.

Po odzivih iz kulturnega in mladinskega prostora je za Sobotainfo spregovoril tudi Dominik Šteiner, nekdanji direktor Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota, ki je klub vodil v času, ko se je ta že soočal s prostorsko stisko.

Kot je povedal, ima glede morebitne selitve mešane občutke. Po eni strani se mu zdi pomembno, da je klub v središču mesta, po drugi strani pa priznava, da so bili sedanji prostori že v času njegovega vodenja premajhni.

Že pred leti so iskali večje prostore

Šteiner je Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota zapustil konec leta 2011:

»Mi smo se že takrat nagibali k temu, da najdemo neko rešitev, večje prostore z možnostjo tudi večjih koncertov na odprtem prostoru, torej zunaj,« je povedal.

Ob tem so po njegovih besedah razmišljali tudi o 'youth hostlu'. Glede na takratne programe in vsebine je bila prostorska širitev po njegovem skoraj nujno zlo.

Kljub temu poudarja, da današnje situacije težko ocenjuje, saj sam ni več tako pogosto prisoten v klubu.

Ključno vprašanje ostaja dostopnost

Pri morebitni selitvi na območje nekdanje Mure se po njegovem odpira več vprašanj. Eno ključnih je dostopnost nove lokacije za mlade.

»Zmeraj je tu vprašanje dostopnosti. Ali je potem ta lokacija dostopna za mladino, da lahko čisto normalno pridejo tja, torej neovirano,« je poudaril.

Če so današnje vsebine zastavljene tako, da nujno potrebujejo večje in drugačne prostore, je po njegovem takšna rešitev lahko dobra. A odločitev je po njegovih besedah odvisna od vsebine, ki je v ozadju, in od vizije razvoja samega kluba.

Ob tem se po njegovih besedah odpirajo tudi primerjave z Metelkovo in podobnimi institucijami, kar pomeni velik izziv za vodstvo.

Selitev je lahko razumljena na dva načina

Na vprašanje, ali gre pri morebitni selitvi za dobro priložnost ali za izrinjanje mladih iz centra mesta, je Šteiner odgovoril, da je mogoče razumeti eno in drugo.

»Lahko nosi pluse, lahko tudi minuse,« je dejal.

Po njegovem je vse odvisno od strategije in vizije, ne le kluba, ampak celotne kulturne sfere v mestni občini. Ker s strategijo ni podrobno seznanjen, konkretne ocene ne želi podati.

Poudarja pa, da je pri selitvi ključno, kako uspešno je pripravljena infrastruktura, kakšen je sam prostor in kako močna je vsebina, s katero je mogoče pritegniti ciljne skupine.

Izkušnja selitve v grad je bila sprva negotova

Šteiner je spomnil tudi na prejšnjo selitev Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota, ko se je klub preselil v soboški grad.

Tudi takrat je šlo za velik izziv, saj je bil prostor v gradu bistveno večji od prejšnje lokacije. A po njegovih besedah jim je uspelo prostor hitro zapolniti z vsebino.

»Smo bili sprva v dvomih glede same lokacije, torej ali bo preveč tega negativnega vpliva tudi na sam park, na grad,« je povedal.

Kljub začetnim pomislekom se je lokacija po njegovih besedah izkazala za primerno. Takrat so imeli občutek, da klub raste in da za razvoj potrebuje večje prostore.

Odločitev je sprejemljiva, če ji sledi vsebina

Po oceni Šteinerja je lahko tudi selitev na območje nekdanje Mure sprejemljiva, če so programske vsebine in strategija zastavljene v tej smeri.

Pri tem priznava, da bi imela odločitev lahko tudi negativno konotacijo, saj bi jo del javnosti lahko razumel kot izrivanje mladih iz središča mesta. A obenem dodaja, da ni nujno, da so vse institucije vedno v samem središču.

»Če ti greš tja zaradi vsebine, ti je mogoče čisto vseeno, ali greš v park ali pa mogoče v prostore Mure,« je še dejal.

Po njegovem zato vprašanje selitve ni vprašanje lokacije samo po sebi, ampak predvsem vprašanje vsebine, dostopnosti, infrastrukture in dolgoročne vizije razvoja.