Tudi v Pomurju pravoslavni verniki včeraj praznovali božič.
Pravoslavni verniki so včeraj praznovali božič, kateraga praznujejo štirinajst dni pozneje kot katoliški verniki zaradi uporabe Julijanskega koledarja. Na božič se pravoslavni verniki pripravljajo šest tednov, v tem času pa zanje velja post.
V Pomurju večinoma mešane družine
Število pravoslavnih vernikov v Pomurju ni točno znano, po nekaterih podatkih bi jih naj bilo med stopedeset in dvesto. Med njimi je tudi družina Benkič – Bjelić iz Beznovec, v kateri so katoličani in pravoslavci. Kot pravijo spoštujejo obe veri in tako tudi praznujejo oba božiča.
Hrastovo vejo posvetijo in zažgejo
Eden izmed najpomembnejših običajev, ki se opravljajo za pravoslavni božič je polaganje badnjaka, hrastove veje, katero na predvečer božiča posvetijo in zažgejo. Med drugim posipajo tla s slamo, kot pravijo Benkič – Bjelićevi, posipajo slamo pod mizo, kjer imajo nato večerjo,
Na dan božiča se pravoslavni verniki namesto z običajnim pozdravom pozdravijo z »«Hristos se rodi« in "Vaistinu se rodi".
Veliko običajev prilagojenih današnjemu času
Gospodinje s posebno ljubeznijo okrasijo dom in ga pripravijo na dan, ko se bo Kristus rodil. Namesto božičnega drevesa pa se tradicionalno krasi badnjak, hrastova veja, s suhim sadjem in bonboni. Veliko starejših običajev, pa se je že prilagodilo današnjemu načinu življenja. Tudi pri Benkič-Bjelićevih so se prilagodili današnjemu času in združili tako katoliški in pravoslavni bižič.
Kovanec za srečo
Na badnje vece, božični večer se postijo, oče gre po badnjak v gozd katerega nato postavijo poleg božičnega drevesa. Za bozič mama zjutraj zagnete testo za česnico, kruh iz moke, vode, soli in sodabikarbone. Pri obilni večerji, na kateri je ponavadi odojek se česnica trga na dele in deli na toliko delov, koliko ljudi je za mizo. Po starem običaju velja, da bo tisti, ki najde kovanec imel celo leto srečo in denar. Pred večerjo gredo k maši, katera je organizirana v kapelici v Rakičanu.
