Danes je v Radencih potekal 9. pomurski in 5. mednarodni simpozij o kronični rani, ki sta ga pripravili Splošna bolnišnica Murska Sobota in Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja.
Sodobna oskrba kroničnih ran s svojo kompleksnostjo prerašča zgolj poznavanje veščin oskrbe ran in ustreznih materialov. Ob dolgotrajnosti celjenja, povezani z znatno spremenjenim načinom življenja pacientov in visokimi stroški zdravljenja, od izvajalcev še dodatno zahteva poglobljen pristop, teoretično podkovanost in vsekakor poznavanje obvladovanja dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih ran.
Ravno dejavniki tveganja za nastanek kroničnih ran so bili letošnja osrednja tema simpozija, ki je pritegnil skoraj 200 udeležencev in postregel s 13 predstavitvami domačih in tujih strokovnjakov, aktualno okroglo mizo in recenziranim zbornikom prispevkov. Zbornik, ki osrednjo temo predstavlja z različnih zornih kotov, ostaja pečat sedanjega trenutka določenega okolja in izziv za v prihodnje, da bo dobro strokovno delo in pripravljenost za prenos znanj še naprej spodbuda in tudi stalnica pomurskega mednarodnega simpozija o kronični rani.
Uvodna predavanja so bila posvečena aterosklerozi in razvoju periferne arterijske bolezni, pri kateri v napredovali fazi izvajamo revaskularizacijske postopke (kirurške, endovaskularne, hibridne). Celovitost problematike obvladovanja tveganj za nastanek kroničnih ran ne bi bila primerna brez poglobitve v možnosti zdravljenja kroničnega venskega popuščanja. Tematika zadovoljive kirurške oskrbe se nadaljuje s prikazom možnih rekonstrukcijskih posegov pri zahtevnih kroničnih ranah. Predstavljene možne kirurške tehnike se v znatni meri osredotočijo na tehniko oskrbe z režnji. Pogojenost uspešnosti kirurškega zdravljenja se nadaljuje s prikazom patronažne oskrbe in izpostavitvijo ključnih elementov potrebne jasne klasifikacije.
Zahtevnost področja je še dodatno podkrepljena z nazorno predstavitvijo raziskave o poznavanju področja razjede zaradi pritiska med zdravstvenimi delavci v slovenski in angleški bolnišnici. Intenzivno zdravljenje v kritičnih situacijah od zdravstvenih delavcev zahteva podkovanost tudi na področju poznavanja specifike tveganj za pojav kroničnih ran. Dobro predstavljeni dejavniki tveganja dobijo še širšo vrednost ob opredeljeni vlogi pacienta in medicinske sestre v boju proti nastanku razjed zaradi pritiska. V nadaljevanju je predstavljen sistematski prikaz incidence in prevalence razjede zaradi pritiska s poudarkom na gorenjski regiji, ki vendarle lahko odstira vpogled v situacijo širšega slovenskega prostora. Splošne zahteve merjenja, analiziranja in spremljanja kakovosti so izpostavljene v kazalnikih razjed zaradi pritiska. Tri skupine kazalnikov, razdeljenih po problematiki, prikažejo skupno število, število v bolnišnici pridobljenih razjed in razjede prisotne že ob hospitalizaciji, omogočajo stalno spremljanje in analiziranje.
V zaključnem prispevku je predstavljen širši pristop k izvajanju fizioterapevtskih metod, ki prav tako zahtevajo dobro podkovanost in poznavanje problematike kroničnih ran.
