Slika je simbolična.
Na Goričkem največji vzorčni nasad sadnega drevja in grmičevja v Evropi.

V Budincih v občini Šalovci, tik ob slovensko-madžarski meji, raste največji vzorčni nasad sadnega drevja in grmičevja v Evropi.

Na 7000 kvadratnih metrih je zasajenih 1400 sadnih dreves in grmovnic. Vse vrste so jedilne, gre pa za takšne, ki niso vzgojene in torej niso kulturne rastline, pač pa takšne, kot jih najdemo v naravi.

Lastnik vzorčnega nasada je na Goričko prišel iz Švice

Ideja, ki je v ozadju neuradno največjega vzorčnega nasada sadnega drevja in grmičevja v Evropi, je, da si ljudje ogledajo drevesa in poskusijo plodove, to pa jih navduši za to, da si takšno drevo ali grm posadijo tudi doma.

To je edini cilj, ki ga ima idejni vodja in lastnik nasada Pavel Beco, ki je na Goričko prišel iz Švice.

Pravi, da je različnih negojenih vrst sadnega drevja in grmičevja ogromno, da pa jih ljudje ne poznajo, zato jim jih želi pokazati. Take, negojene vrste, dajejo tudi sadeže, ki imajo veliko več vitaminov in mineralov kot kulturne sorte rastlin.

Obiskovalci lahko sanje ali plodove poskusijo, nakup dreves in grmov ni možen

Teh dreves in grmov - in tudi sadja ali plodov, ki zrastejo na njih - v nasadu ni mogoče kupiti, obiskovalci si jih lahko le ogledajo ali poskusijo.

Gre samo za naravne oziroma, kot jih imenuje lastnik nasada, divje vrste, ki jih malokdo pozna, saj večinoma sadimo vrste, ki niso »divje«, ampak že »kulturne«.

Beco, ki je prej živel v Švici, je po drevesnicah po vsej Evropi zbral raznolike vrste dreves in grmičevja in jih na Goričkem zasadil na enem mestu.

Vsaka rastlina označena tudi z informacijsko tablico

Zbral je večinoma le jedilne vrste, ki jih lahko obiskovalci tudi poizkusijo, ob robu nasada pa vseeno rastejo tudi nekatere strupene - »tako, za poduk,« je dodal Beco, »da se naučimo, česa pa nikakor ne smemo dati v usta«.

Vsaka rastlina je označena tudi z informacijsko tablico, na kateri je njeno ime zapisano v treh jezikih - nemščini, slovenščini in madžarščini, ob tem pa je navedeno tudi botanično ime rastline. Jedilne rastline imajo tablice rumene barve, strupene pa rdeče.

Ukvarjanje s sadnim drevjem je njegov konjiček

Obiskovalci nasada si tako lahko ogledajo - pa tudi odtrgajo sadeže in pojejo, če je kaj gor - več različnih sort jablan, hrušk, češenj, višenj in sliv. Pa tudi druge, manj znane sadne vrste, kot so dren, borovnice, šmarna hrušica, nešplje in japonske kutine.

Zasajeni so še oljke, bezeg, jerebika, leska, murva, brin, šipek, granatna jabolka, goji jagode in druge eksotične sadne rastline, recimo asimina in indijanska banana.

Beco, ki je zadnja leta v pokoju, je bil prej učitelj, ukvarjanje s sadnim drevjem pa je njegov konjiček. Nasad je postavil z idejo, da si ga ljudje ogledajo in se navdušijo nad »divjimi«, nekulturnimi rastlinami.

Nekatere vrste bo mogoče kupiti v bližnji drevesnici

Na vprašanje, zakaj toliko različnih posajenih dreves, je odgovoril, da ljudje poznamo mogoče eno, dve vrsti jablan, obstaja pa jih še veliko, veliko več.

Poleg tega, je dodal, so »divje«, torej nekulturne rastline veliko bolj zdrave, več vitaminov in mineralov pa imajo tudi sadeži, ko dozorijo, zato se trudi osveščati ljudi, da je prava »superhrana« za nas pravzaprav jabolko s stare vrste jablane ali divja borovnica.

V tem nasadu sicer sadik ni in jih ne bo mogoče kupiti. Bo pa nekatere predstavljene vrste mogoče kupiti v bližnji drevesnici, ki stoji prav tako v Budincih in jo vodi Becov prijatelj Alex Jakob, ki mu pomaga nasad urejati in voditi.

Komentarji (5)

Ssssss (ni preverjeno)

Pri meni tudi cvetijo nekaj jablan in še verjetno pri kom.

VG (ni preverjeno)

UPOKOJENCI 434€, IMIGRANTI 833€ - nujno deli naprej

"Glede na gornje pojme mi dovolite, da se v nadaljevanju poigram z nekaterimi številkami. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo v Sloveniji znaša 434 evrov (podatek za leto 2013). Država Slovenija torej namenja osebi, ki je delala največkrat za tekočim trakom polnih 40 let 434 evrov mesečno ali 5208 evrov na leto. Finančni minister pa je pred časom povedal, da nas bo vsak prosilec za azil letno stal 10.000 evrov. Torej bomo mesečno zanj namenili 833 evrov. Za našega državljana, ki je delal in plačeval davke 40 let torej 434 evrov za tujca, ki prosi za azil pa 833 evrov mesečno. Kdo je tu preprosto nor?"
Vinko Gorenak

čačipress (ni preverjeno)

Vinko ga ma rad od zadaj.

In reply to by VG (ni preverjeno)

Grk (ni preverjeno)

Spoštovani Vinko!
Predlagaj, da bo najvišja pokojnina omejena na 1.199,00 evrov, neglede na osnovo!!

In reply to by VG (ni preverjeno)

buuuu (ni preverjeno)

mater, ste pametni, niti eden komentar nima nobene veze z člankom, beda

Starejše novice