Mnogi izobraževalni zavodi v Sloveniji nudijo ugodne možnosti izobraževanja odraslih, ki so priljubljeni način pridobitve statusa, ki omogoča delo prek študentskih napotnic. Med temi je tudi nekaj zavodov v Pomurju.
Slovenska zakonodaja je z letošnjim letom postala še bolj restriktivna glede dela na črno, socialno stanje, predvsem na vzhodu države, pa vse težje. Mnogim, ki so končali študij, pa ne najdejo zaposlitve ali pa pavzirajo, je zato rešitev občasno študentsko delo, za katerega pa je potrebno imeti status študenta oziroma dijaka. Vstopnico - potrdilo o vpisu, pa si lahko v Pomurju "kupite" že za slabo enotedensko plačilo.
Status že za 150 evrov
Vpis v izobraževanje za odrasle ponuja kar nekaj izobraževalnih zavodov v Pomurju, med njimi tudi srednje šole. Med najugodnejšimi je Srednja šola za gostinstvo in turizem v Radencih, kjer vpisnina za izredno izobraževanje znaša 150 evrov. Enak znesek je bilo potrebno za vpis odraslih v redne izobraževalne programe plačati na Biotehniški šoli v Rakičanu.
S Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci so nam sporočili, da izobraževanja za odrasle sicer že nekaj let ne izvajajo, saj je število kandidatov premajhno.
Dražje a z manj vprašanji
Med bolj priljubljenimi izobraževalnimi ustanovami, kamor se vpisujejo iznajdljivi iskalci dela, je Javni zavod knjižnica oziroma Ljudska univerza Gornja Radgona. Tam je bilo potrebno za vpis v programe ekonomski tehnik, prodajalec ali poklicni tečaj Ekonomski tehnik plačati 300 evrov, z možnostjo plačila v dveh obrokih. Vpisnina je tako nekoliko višja, kot v prej omenjenih šolah, a kot nam je zaupal sogovornik, naj bi postavljali tudi manj vprašanj o dejanskem namenu vpisa.
Nad študentsko delo tudi ta vlada
Vse vlade v zadnjem desetletju so poskušale urediti trg študentskega dela, a jim to ni uspevalo. Sedaj se ga loteva tudi tokratna vlada. Med varčevalnimi ukrepi, ki jih je pred kratkim potrdila vlada, je tudi uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo po načelu "vsako delo šteje". Na finančnem ministrstvu predvidevajo, da bi s tem pridobili dobrih 58 milijonov evrov. Študentska organizacija Slovenije ob tem opozarja, da bi se obremenitev študentskega dela z 32 povzpela na 65 odstotkov, pri čemer ne gre za sistemsko urejanje področja, temveč zgolj za nabiranje denarja.
