Močno neurje s točo, ki je včeraj zajelo Pomurje, je za seboj pustilo grozljive posledice. Ob poškodovanih strehah, zalitih kleteh in podrtih drevesih je največ škode na poljih, vrtovih in sadovnjakih.
Zaradi toče so bile aktivirane številne gasilske ekipe. Preverili smo, kako odpravljajo posledice ter kakšna je škoda.
»Takšne toče še v živo nisem videl«
Toča, ki je bila ponekod velika tudi kot jajce, je največ škode pustila na območju Beltincev, Dokležovja in Veržeja.
Kot razloži Bojan Prašiček, gasilski častnik PGD Veržej, takšne toče domačini že dolgo niso videli.
»Padala je debela toča, v velikosti marelice, ponekod še tudi večja. Take toče še v živo nisem videl, pa nisem preveč mlad.«
Z intervencijami so tamkajšnji gasilci začeli že v dežju, trajale pa so vse do 11 ure zvečer. Tudi danes še rešujejo, kar se rešiti da, številne strehe so prekrili s folijo.
»Imeli smo več intervencij, posredovanj. Največja je bila na enem objektu, kjer je uničena celotna streha, kjer smo morali pokriti cca. 250 kvadratnih metrov z folijo,« pojasni Prašiček.
Preberite še:
V Veržeju odkritih več streh, poškodovani tudi avtomobili
Gasilske enote so morale na območju Veržeja posredovati v kar petih intervencijah. Številne hiše so bile poplavljene, nekatere strehe popolnoma uničene, odkrite in preluknjane. Škoda je enormna, žalost pri domačinih pa nepopisna. Takšne toče ni nihče pričakoval.
»Čedalje bolj debela toča je šla. Ne morem povedati kaj se je to dogajalo. Ogromna škoda, streha je dotalka,« pove Štefanija Svatina, domačinka iz Veržeja.
»Razrešetalo je celo streho, službeni in osebni avti, rolete, fasada,.. vse je poškodovano. Najbolj pa streha, poplavo smo imeli po celem stanovanju,« še doda Borut Svatina, domačin iz Veržeja.
Poleg lukenj v strehi, so imeli potolčene tudi avtomobile in vrata. Na enem izmed avtomobilov je toča celo razbila steklo.
Popolnoma uničen nasad jagod
Enormna škoda pa ni nastala samo na strehah in avtomobilih. V veliki meri so uničeni tudi sadovnjaki, poljščine. Jagodni kotiček, majhno pomursko podjetje, ki se ukvarja s pridelavo jagod, je komaj dodobra začelo z obiranjem, zdaj pa so ostali brez vsega.
»Dejansko sva hranila jagode čez vikend, ker sva imela veliko količino naročil, za vrtec, gostilno, trgovino. Tako, da zdaj teh naročil ne bo. Na Facebook profil smo objavili, kaj se je zgodilo.
In hvala bogu so se našli ljudje, ki bodo prišli po jagode in jih uporabili za marmelado,« razloži Natalija Rebrica, solastnica Jagodni kotiček.
Lastnica jagod s solzami v očeh pojasni, da pridelujeta s fantom jagode komaj dobri dve leti. Ker sta majhno podjetje in komaj na začetku svoje poti, si zaščite pred točo nista mogla privoščiti, prav tako ne prejemata nobenih subvencij.
»Ker nisva dobila nobenih subvencij, ker sva zaenkrat še premajhna, sva vložila vsa lastna sredstva. Kot vidite, škoda je enormna. Pridelek je uničen popolnoma,« še doda Rebrica.
Nekatere poljščine so uničene skoraj 100-odstotno
Kot pojasnijo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota je škoda na poljščinah izredno velika. Nekatere poljščine so skoraj v celoti uničene, nekatere okrog 80 odstotkov.
»Na nekaterih poljščinah so lahko te poškodovanosti celo do 100-odstotne. Recimo na koruzi, tudi na oljnih bučah. Tam, kjer je popolnoma odsekano, odrezano tam se sigurno te rastline več ne bodo mogle obrasti,« z žalostjo pojasni Metka Barbarič, vodja kmetijsko-svetovalne službe KGZ Murska Sobota.
Veliko pridelka je tako popolnoma uničenega, rešitve za nekatere poljščine ni.
»Na območjih, kjer je bilo največ toče najverjetneje rastline niso preživele. V teh primerih bo izredno težko sploh doseči neko regeneracijo teh posevkov.
Tako, da bo verjetno potrebno iti v tisto rešitev, ki je noben noče. Torej preoravanje poljščin in mulčanje polja,« še doda Barbarič.
Na skupno oceno škode bo treba še počakati, a že zdaj je jasno, da je ta ogromna. Kaj pa storiti v primeru, da se nekaj poljščin morda še da rešiti?
»Toliko počakati, da se njivske površine posušijo, pregledati posevke. Če se jim zdi, da se bodo rastline mogoče začele regenerirati, potem v vsakem primeru svetujemo uporabo kakšnih bio stimulatorjev in pa gnojil. Se pravi, da se nekoliko vzpodbudi rast,« zaključi Barbarič.
