Milijon tolarjev Društvu za avtizem DAN

Avtizem je nevrološko-biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose. Obsega širok spekter motenj, ki imajo razpon od lažjih do težjih oblik. To bolezen, za katero pri nas uradno zdravljenje še ne obstaja, se najlažje opazi pri otrocih do treh let, najpogosteje pri prvem letu starosti, ko začnejo govoriti. Obstaja veliko tipičnih znakov, ki pa so si tako različni, da skoraj ni dveh enakih avtističnih bolnikov.

"Donatorstvo v podjetju Galex je sestavni del politike družbe. že četrto leto zapored namenjamo donacijo v tem prostoru za čim širšo množico ljudi. Donaciji v letu 2003 in 2004 sta bili namenjeni protibolečinski ambulanti v Bolnišnici Rakičan, v lanskem letu pa smo prispevali Zdrastvenemu domu Murska Sobota za nakup reševalnega vozila. Letos smo navezali stike z društvom DAN, ki skrbi, da postane avtizem kot razvojna motnja prepoznaven v naši državi ter vodi pionirsko pot pri uradnem zdravljenju te bolezni. Zato smo se odločili, da na tej poti pomagamo društvu DAN oziroma staršem, ki imajo otroke s to razvojno motnjo tako pri odkrivanju kot pri zdravljenju te bolezni, v ta namen smo donirali en milijon tolarjev," je povedala direktorica družbe Galex Smiljana Beznec Bürgermeister.

Društvo za avtizem DAN (Defeat Autism Now – Premagati avtizem zdaj) je bilo ustanovljeno v lanskem letu na pobudo Katje šergan Božič, ki je tudi predsednica društva. "Društvo od vsega začetka skrbi za informiranje o protokolu DAN, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. To ni delo uradne medicine, saj takšno zdravljenje še ni uradno sprejeto, poudariti pa je potrebno, da ne gre za alternativo. V ozadju so laboratorijske preiskave, ki se opravijo pri naših otrocih na treh področjih," je povedala Katja šergan Božič, mati avtističnega otroka, kateremu na lastne stroške nudi zdravljenje.

V nadaljevanju je zdravnica Alenka Vojska Kušar, prav tako mati avtističnega otroka in podpornica Društva za avtizem, še podrobneje predstavila to bolezen in načine zdravljenja.

Večina avtentičnih otrok je alergičnih na gluten ali kazein (ki se pojavljata v mleku in žitaricah). Beljakovine se ne razgradijo do aminokislin, ki potujejo po krvi v možgane, ampak le do peptidov, kar ima podoben učinek kot opij. Z laboratorijskim pregledom urina se da ugotoviti patogene bakterije, ki to povzročajo, z dietami lahko izginejo nekateri simptomi avtizma.

Prav tako se da pozdraviti diarejo ali zaprtost in hiperaktivnost ali hipoaktivnost pri avtističnih otrocih. Z laboratorijskim pregledom blata se odkrijejo glivice in bakterije, ki to povzročajo, zdravi pa se z antibiotiki.

Tretje področje so zastrupitve s težkimi kovinami (preko hrane ali preko cepiv). Otroke, stare eno leto, se cepi za tri bolezni naenkrat, kar je sicer učinkovito, vendar je prisotno pri tem tudi živo srebro. Prisotnost prekomerne količine težkih kovin se odkrije z analizo las, zdravi pa se z detoksidacijo, pri čemer pa se poleg težkih kovin iz telesa izločajo tudi koristne stvari, zato je potrebno kar nekajkrat povečati vnos vitaminov in mineralov.

Pred 50-imi leti je za avtizmom zbolelo pet otrok na 10 tisoč, pred 10-imi leti 1 otrok na 1000, v sedanjem času pa ponekod zboli za to bolezijo vsak 160. otrok. Bolezen je še precej skrivnostna, dosedanje zdravljenje pa poteka izključno samoplačniško in s pomočjo donacij. Poskrbeti bi morali za distribucijo zdravil in dodatkov, kar bi pomagalo avtistom in ostalim alergenim boleznikom. Za enega otroka zdravljenje teh razvojih motenj stane kot povprečna mesečna plača, v projekt DAN pa je trenutno zajetih 23 otrok, zbrana sredstva pa trenutno omogočajo terapijo le za deset otrok. Med temi 23-imi sta tudi dva otroka iz Murske Sobote, nekaj jih je iz Pomurja, nekateri iz naše regije pa čakajo na vključitev.

Društvo za avtizem DAN ustanavlja tudi območno enoto v Murski Soboti, podobni centri pa bodo še v Ljubljani, Kopru, Radovljici in Novem mestu. Poleg Društva za avtizem DAN obstaja v Sloveniji še eno podobno društvo, ki pa je specialno in ne more pomagati otrokom, ki ne morejo slediti. To društvo se zavzema za spremembo zakonodaje, saj avtizem doslej še ni klasificiran v registru bolezni.

Fotografije: Karlo Vratarič