Prleška tradicija konjereje prejela državno priznanje, cilj v prihodnje tudi vpis na Unescov seznam.
Ljutomerski kasač je postal del slovenskega registra nesnovne kulturne dediščine. Ta pomembni mejnik simbolično potrjuje skoraj 150-letno tradicijo vzreje in dirkanja z ljutomerskim kasačem, pasmo, ki jo s ponosom negujejo rejci iz Prlekije.
Priznanje pomeni veliko zmago za rejce in ljubitelje konj, ki so več desetletij ohranjali to dediščino kljub številnim izzivom.
Z Durasom do preboja
Eden najprepoznavnejših rejcev ljutomerskega kasača Jožef Sagaj se s konji ukvarja že od otroštva. Preboj pa mu je uspel šele v 90. letih.
»Sem imel enega konja, po imenu Duras, ki je takrat v Sloveniji v glavnem pobiral vse,« se je spominjal.
Sagajeva zgodba je zgodba številnih rejcev, ki so verjeli v potencial te pasme tudi takrat, ko je prevladovalo mnenje, da kasač sodi le na polje, ne pa na hipodrom.
Praznovanje ob dirkah v juniju
Vpis ljutomerskega kasača v register bodo Prleki primerno obeležili že 21. junija, na dan tradicionalnih kasaških dirk v Ljutomeru, je pojasnil rejec Janko Slavič.
Da je kasač pomemben del slovenske zgodovine, dokazuje tudi Muzej ljutomerskega kasača, kjer hranijo kar 6426 spisovnih enot, prva objava o pasmi pa sega v leto 1823.
»Ljutomerski kasač, že ime samo pove, njegovo bistvo je Ljutomer in okolica. Naš prleški kmet je s tem začel že pred 150 in več leti z načrtno rejo konja za tekmovanje. Vemo, konj je bil prej delovna žival, prevoznik, vojak. Ampak to je bil začetek. Mi se ne nameravamo ustaviti. Želimo iti naprej, tudi Unesco mislim, da bo nas prepoznal,« je poudaril Branko Kristl, predsednik kluba Ljutomerski kasač.
Ljutomer – konjeniško središče Slovenije
Ljutomerski kasaški klub vsako leto organizira šest kasaških dirk, kar pomeni tretjino vseh tovrstnih dogodkov v državi. To pomembno vpliva tudi na turistično prepoznavnost regije.
»Krepi pa se tudi prepoznavnost Ljutomera, Prlekije in širše okolice, da se nekako promoviramo in potem tudi turisti obiščejo sam Ljutomer, Kasaški muzej in vse ostale,« je dejala županja Olga Karba.
Prleška vztrajnost in mednarodne ambicije
Kljub začetnim pomislekom glede primernosti kasača za šport so Prleki z vztrajnostjo dokazali nasprotno.
»Prikazuje vrednote, vztrajnost, trdnost, srčnost, to, kar pač mi smo - Prleki,« je dodala županja Karba.
In kot kasači ne odnehajo na progi, tudi Prleki ne bodo – z jasnim ciljem, da ljutomerski kasač nekoč dobi mesto na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
