Na ljutomerskem Hipodromu bo nocoj slavnostna akademija ob 150. obletnici prvih kasaških dirk na Slovenskem. Pripravlja jo Kasaško društvo Ljutomer, predsednik Branko Kristl pa je za STA povedal, da je ljutomerski kasač dediščina in bogastvo Slovenije, ki so ju dolžni nadaljevati.
Prva organizirana dirka konjev kasačev se je na cesti med križem na lukavskem polju in mostom na Globetki v Ljutomeru, na približno štirih kilometrih, zgodila 12. septembra 1874.
To ni bila le prva dirka v Ljutomeru, ampak tudi v Sloveniji, je povedal Kristl. Po njegovih besedah so se nato še nekaj let dirke odvijale na cesti, kasneje pa so jih preselili na cvenske travnike.
Sicer pa ni naključje, da so kasače vzredili prav Prleki.
»Kasač je nastal s plemenitvijo naših prleških kobil, ki so bile najprej domače delovne živali. Obdelovale so polja in opravljale tudi vse vozne poti,« je pojasnil Kristl. Prleki pa so imeli vedno ne le konje, ampak tudi svoje vinograde.
»To dobro prleško vino je imelo velik trg na Dunaju in v Trstu in seveda je bilo treba vino pripeljati do kupcev v Avstriji in v Italiji ter po celi Avstro-Ogrski,« je dodal.
Ljutomerski kasač je z leti pridobival na hitrosti in pred koncem 19. stoletja so kasači omenjene trgovske poti premagali deset do 14 dni prej kot ostali.
»Lastniki, ki so vozili tovor na Dunaj in v Trst, so, kot obstajajo tudi zgodovinski zapisi, večkrat na teh cestah med sabo tekmovali, kdo bo hitrejši in z ozirom na to so se pač enkrat usedli in dogovorili, da bodo to naredili čisto uradno. Takrat so tudi že slišali, da so eno leto pred njihovo dirko, leta 1873, dunajski kmetje prav tako naredili prvo dirko na cesti,« je navedel Kristl.
Tako je bil ljutomerski klub ustanovljen leto kasneje kot Dunajski. »Dunajski je bil ustanovljen leta 1874, naš pa leto pozneje, 26. maja, 1875,« je povedal.
Po Kristlovih besedah je bila Prlekija že nekoč najmočnejša v reji kasačev. »Občine od Veržeja, Križevcev, Ljutomera, Ščavniška dolina, Sveti Jurij ob Ščavnici, tudi Radenci, Radgona, vse tu so bili rejci. In to so bila leta, ko je bilo 400 žrebet samo v tem našem predelu skotenih! Če zdaj to primerjamo, lani jih je bilo v celi Sloveniji 50,« je naredil primerjavo.
V kasaču Kristl vidi izjemno močno dediščino Prlekije in Slovenije: »Mislim, da je kasač rdeča nit vsega v ljutomerski občini, zato mislim, da bi morali na tem graditi turizem. Kasač in Jeruzalem, tu ne moremo zgrešiti.« Čeprav zadnja leta zaradi mehanizacije konj seveda ni bil več tako potreben in imajo trenutno kasače ljudje, ki so entuziasti.
»Za nas je bistveno, da se je upadanje kotitev žrebet kasačev ustavilo,« je poudaril. Klub ima trenutno okrog 270 članov, prihaja pa veliko mladih, zato je pred njimi svetla pot, je zaključil Kristl.
Na nocojšnji akademiji bo slavnostni govornik častni občan občine Ljutomer Miran Puconja, udeležil pa se je bo tudi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi.
V soboto, ob 15. uri, bo na ljutomerskem Hipodromu še 34. slovenski kasaški derbi, dirka dirk, ki jo konj teče samo enkrat v življenju, in to pri starosti štiri leta. Teče le 12 najboljših kasačev v državi.
Ob 150. obletnici prvih kasaških dirk v Sloveniji je ljutomerska občina, ki prav na današnji dan zaznamuj občinski praznik, letošnje leto razglasila tudi za leto ljutomerskega kasača.
Starejše novice
