Invazija harlekinskih polonic dela preglavice številnim predvsem na Goričkem. Domači ribiči pa se soočajo s kar 10 vrstami invazivnih rib.
Pomurje, predvsem Goričko, je preplavila »leteča sreča« - tujerodne harlekinske polonice, ki pa prebivalcem ne prinašajo sreče v iskanju pravega ali prave, kot je to veljalo nekoč, ko nam je iz roke odletela pikapolonica, ampak povzročajo škodo. Harlekinske polonice v jesenskem času začnejo iskati zatočišče pred zimo, zato jim bivalni prostori zaradi toplote ustrezajo. Polonice povzročajo številne preglavice, saj s svojo številčnostjo prekrivajo pročelja hiš, se naseljujejo v špranje v oknih in celo vdirajo v bivalne prostore, ob vznemirjenju pa spustijo smrdljiv obarvan obrambni izloček, ki lahko umaže podlago, s katere jo odstranjujemo.
Nad letečo nadlogo kar s sesalcem
Pred njihovim vdorom v stanovanje se zavarujete tako, da zamašite vse odprtine ali pa na njih namestite mreže. Če se kljub zaščiti pojavijo v notranjosti hiše jih mehansko odstranite, lahko tudi s sesanjem. Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, se za tretiranje izven hiš testirajo tudi pripravki raztopine žvepla, in sicer 50 gramov žvepla na liter vode, vendar učinkovitost še ni preverjena. Da bi bili ob znebitvi teh polonic ob srečo, kot pravi vraža, ni bojazni.
Z obrambnimi izločki kvarijo vinsko letino
Vrsta, ki izvira iz Azije, je Slovenijo dosegla pred petimi leti. V zahodnoevropskih državah je bila prvotno namenjena kot biološka kontrola uši v rastlinjakih, sedaj pa povzroča škodo v vinogradništvu, saj se polonice na grozdju zbirajo v večjem številu in jih je pred stiskanjem težko odstraniti. Obrambni izločki polonic končajo v soku in ga onesnažijo. Poleg škode na pridelkih pa lahko njihovi obrambni izločki pri zelo majhnem številu ljudi povzročijo tudi alergijske reakcije.
Plenilke jemljejo hrano 'domačim' pikapolonicam
V Sloveniji za približno 150 tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst ocenjujejo, da imajo škodljive vplive na domorodne vrste, habitate in ekosisteme. To so invazivne tujerodne vrste, ki danes veljajo za eno največjih groženj biotski raznovrstnosti, pove biologinja in ustanoviteljica Zavoda Symbiosis Jana Kus Veenvliet. Med njimi so tudi harlekinske polonice, ki plenijo domorodne vrste polonic in s tem zmanjšujejo njihove populacije, z njimi pa tekmujejo tudi za vire hrane. Po tem, ko so v Evropi opazili upadanje populacij domorodnih vrst polonic, se pri nas take študije še niso opravile, pojasnijo na kmetijskem ministrstvu.
V vodi pa kar 10 tujerodnih invazivnih vrst rib
Vendar pa nadloga ne preži le iz neba, ampak tudi v vodah. V pomurskem ribiškem območju se v reki Muri pa tudi v nekaterih njenih rokavih in mrtvicah pojavlja deset vrst tujerodnih rib, poleg teh pa je v prisoten tudi signalni rak, ki se je k nam razširil iz sosednje Avstrije in je ena invazivnejših tujerodnih živalskih vrst z velikim potencialom širjenja, so pojasnili na Zavodu za ribištvo Slovenije. Ta je namreč nevaren za domorodne vrste rakov, kot sta koščak in jelševec, prenaša pa tudi vodno kugo, na katero domorodne vrste rakov niso odporne.
Ob 600 evrov za naselitev tujerodnih živalskih vrst
Posamezniki poleg namenske naselitve rib zaradi popestritve športnega ribolova in gojitve, v naravo spuščajo tudi druge hišne ljubljenčke, ki lahko imajo negativen vpliv na domorodne vrste. Med bolj razširjenimi vrstami sta tudi nutrija in želva rdečevratka. Naseljevanje tujerodnih vrst je z zakonom prepovedano, storilca pa lahko doleti kazen od 125 do 626 evrov. A pogosto je zelo težko ugotoviti povzročitelja naselitve, saj navadno od naselitve do zaznave vrste v naravi lahko mine veliko časa, razen v primerih, ko je povzročitelj naselitve opažen, pojasnijo na Zavodu za ribištvo Slovenije, kjer povedo, da sankcij še ni bilo.
