V občini Radence so začeli postopek glede preimenovanja Titove ceste v Cesto dr. Ante Šarića. Občinski predlog je sprožil glasno nasprotovanje nekaterih občanov, ki se je skorajda sprevrglo v nasilje, izključen pa ni niti referendum.
V radenski občini je ponovno zavrelo, razlog tiči v predlogu župana Romana Leljaka, ki je najavil preimenovanje Titove ceste v Cesto dr. Ante Šarića. Na občini trenutno poteka predhodno posvetovanje glede omenjenega predloga, saj jim takšen postopek veleva tudi zakonodaja, toda na koncu bodo vendarle odločali občinski svetniki. Na predlog preimenovanja so se precej kritično odzvali nekateri občani, predvsem tisti, ki prebivajo na Titovi cesti in želijo, da ulica ohrani ime po nekdanjem jugoslovanskem voditelju Josipu Brozu Titu.
Ali gre za ideologijo?
Eden izmed nasprotnikov je tudi Leljakov protikandidat na lokalnih volitvah leta 2018 Emil Šmid, ki je tudi pobudnik peticije, s katero zbirajo podpise proti preimenovanju Titove ceste. Kot poudarjajo v peticiji nasprotniki preimenovanja, je bila vloga Tita pri ohranjanju slovenskega naroda in jezika velika, obenem bi pri preimenovanju prišlo tudi do stroškov zaradi potrebne zamenjave osebnih dokumentov. Šmid pravi, da ima predlog ideološki predznak, župan pa da želi s to potezo biti všečen Janezu Janši in aktualni vladi.
"Jaz nimam nič proti imenovanju katere koli druge ulice po dr. Šariću, ali po dr. Hoehnu, ki ima v bistvu največ zaslug za odkritje Radenske," nam je povedal Šmid, ki poimenovanje po enem izmed teh mož predlaga za novo ulico, ki nastaja v Radencih. Pod peticijo naj bi se podpisalo tudi nekaj občinskih svetnikov, še pravi Šmid.
Bolj problematična je 'Titova čistilna naprava'
Leljak pravi, da imajo v Radencih večje probleme kot je Titova cesta, med njimi nefunkcionalno čistilno napravo iz leta 1974, ki jo imenuje 'Titova čistilna naprava'. Anteja Šarića vidi kot enega izmed najbolj zaslužnih ljudi v zgodovini Radencev, saj je, po besedah župana, največ naredil za kraj do druge svetovne vojne. Potomci Šarića so namreč še danes vpeti v denacionalizacijski postopek, v katerem zahtevajo vračila velikega premoženja vključno z Radensko, ki traja že od leta 1993.
"Prav bi bilo, da se te družine spomnimo in jim tudi damo eno ulico, Titova cesta pa je primerna, saj smo Radenci ena od enajstih občin, ki je še zadržala Titovo cesto," pojasnjuje radenski župan in spominja na dejstvo, da je prišlo do preimenovanj ulic, ki so nosile Titovo ime tudi v Ljubljani ter v Murski Soboti.
Poleg tega, da Titova zapuščina še zmeraj deli narod, pa je bil Tito v Radencih samo dvakrat in obstajajo drugi bolj zaslužni ljudje, ki so živeli in delali v njihovem kraju, med njimi Leljak omenja še dr. Hoehna in Kajetana Koviča zraven dr. Šarića.
Mandat bo vezal na izid potencialnega referenduma
Obenem Leljak trdi, da nasprotniki zavajajo s sklicevanjem na stroške zamenjave dokumentov, saj je v predlogu občinskega sklepa tudi kritje teh stroškov v višini 50 evrov. Na Titovi cesti naj bi sicer živelo 83 fizičnih oseb, kar je po njegovi oceni okoli 30 družin. Peticijo v smislu izražanja mnenj v skladu s postopkom predhodnega posvetovanja, ki ga do 27.5 opravlja radenska občina, pozdravlja, ampak ne izključuje možnosti referenduma, če nasprotniki zberejo okoli 210 podpisov. Občinski svet namreč mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
"Če bodo zadevo spravili tako daleč, bom županovanje vezal na izid referenduma," napoveduje Leljak, ki še dodaja, da imajo v občini načrtovane številne investicije, od telovadnice, nogometnega igrišča do čistilne naprave, v višini 14 milijonov, morebiten referendum pa bo vse te zadeve zaustavil. "V kolikor bo ljudem bolj pomembna Titova cesta in odnos do nje, bomo pač počakali še kakšno leto, da se bo vse skupaj lahko začelo izvajati," še pojasnjuje.
Skoraj prišlo do pretepa, na Titovi cesti so kolesarili
Zaradi razkola glede Titove ceste je prišlo celo do provokacij in neljubih dogodkov, določeni nasprotniki naj bi želeli tako fizično obračunavati z Leljakom in njegovim podžupanom Miranom Jelenom.
"Občan se je s pestmi dotaknil našega podžupana, da bi spodbudil njegovo fizično reakcijo in bi prišlo do nasilja," trdi Leljak, ki pravi, da sta se nato s podžupanom raje umaknila, saj bi se lahko tudi drugače končalo. Poleg tega pa naj bi dobival vse več grozilnih sporočil na svoj telefon.
Obžaluje, da je prišlo tako daleč, razloge pa vidi tudi v vseslovenskih protestih proti vladi. Minuli petek se je tako tudi nekaj Radenčanov podalo na kolo in to ravno na sporni Titovi cesti. Po pričevanjih naj bi bilo protestnikov v Radencih okoli 10.