Na sinočnji premišljevalnici so se lotili področja kulture v mestu. Razpravljali so o kadrovanju, financiranju in še marsičem drugem.
V grajskem stolpu je sinoči potekala že enajsta premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo, tokrat na temo kulture. Vodila jo je Vida Toš, novinarka in ljubiteljica kulture. Na dobri dve uri trajajočem srečanju so udeleženci debatirali o usmeritvah, kadrovskih ter finančnih vprašanjih in ostalih aktualnih temah s področja kulture.
Pestro dogajanje na področju kulture
Toševa je najprej s številkami predstavila kulturno dogajanje v Murski Soboti. Po številu odvitih dogodkov na letnem nivoju je na prvem mestu Zavod za kulturo turizem in šport, ki je v lanskem letu priredil, soorganiziral ali pa gostoval 227 dogodkov. Aktivne so tudi ostale organizacije. Muzej je denimo priredil 61 dogodkov, MIKK 99 dogodkov, knjižnica ravno tako čez 100 dogodkov, dejavni pa so tudi muzej, JSKD in glasbena šola.
Pomanjkanje strategije
Kot največja težava področja kulture v Murski Soboti, je pomanjkanje strategije. To je zelo nazorno s primerom pojasnil koreograf Matjaž Farič, ki je povedal, da če Murska Sobota želi oživiti Slovensko ulico, mora prihodnjih pet let podpirati projekte, ki se bodo izvajali na tej ulici. Glede pomanjkanja strategije so se strinjali tudi ostali udeleženci. Duša Škof je dodala, da se je od izvajalcev vedno pričakovala hitra akcija in takojšnji učinki, kar pa je v nasprotju z usmerjenim delovanjem.
Potrebujemo dolgoročno strategijo - ne za obdobje enega mandata, ampak tako za deset mandatov. Ampak mora biti fleksibilna.
Obenem udeleženci opozarjajo, da strategija ne more in ne sme biti le nabor konkretnih projektov, temveč kriteriji in začrtana smer. Te pa se je potrebno nato držati.
Z veliko močjo pride tudi velika odgovornost
Pred leti, v času ministrovanja Jožefa Školča, je država velik del sredstev za financiranje kulturnih organizacij prenesla na občine. Te so tako dobile veliko moč, poraja pa se vprašanje, če znajo ta sredstva pravilno razporejati, je prepričan Farič. Sam, kot kulturni izvajalec v Murski Soboti in širše, bi si želel predvsem podpore večletnim kulturnim programom. Hkrati dodaja, da v Evropi kultura izgublja legitimiteto, vedno manj je financiranja, pa tudi kadrovsko postaja področje podhranjeno.
Odloča naj stroka, ne politika
Nekaj kritike je bilo izrečene tudi na račun vmešavanja politike v področje kulture. Predvsem na področju kadrovanja ter na področju financiranja vsebin. Naloga politike je, da omogoči delo kulturnim organizacijam ter ustvari pogoje za razvoj kulture, za ostalo pa mora poskrbeti stroka.
Če ne bo podpore, bodo zamrli
Nekatere organizacije s področja kulture, gre predvsem za ljubiteljska društva, ne potrebujejo in ne želijo neposredne finančne podpore s strani države ali lokalnih oblasti. Želijo in potrebujejo pa neposredno pomoč občine, predvsem v smislu infrastrukture. Prostorov za svoje delovanje, podpornih ustanov in podobno. V nasprotnem primeru jim grozi, da bodo zamrli ali pa se morali preseliti kam drugam v regiji.
Težave s koordinacijo
Kar nekaj težav organizatorjem kulturnih prireditev v občini predstavlja medsebojna koordinacija. Tudi včeraj se je denimo pripetilo, da so istočasno potekale premišljevalnica na temo kulture, prireditev Glasbene šole Murska Sobota in prireditev v Galeriji Murska Sobota. Kot je pojasnila Brigita Perhavec, so v preteklosti že poskušali različne načine koordinacije preko skupnih koledarjev in podobno, a se ta način ni obnesel. Sedaj so vlogo koordinatorja podelili TIC-u, kjer so dobrodošli vsi organizatorji prireditev, da svojo prireditev napovejo ter preverijo ali se v tistem terminu načrtuje že kakšna druga prireditev.
Kulturni objekti postali javni pisoar
Murska Sobota pa trpi tudi za pomanjkanjem splošne kulture, so se strinjali včerajšnji udeleženci. Najbolj nazoren primer tega je vandalizem, ki je vseprisoten v mestu. V zadnjem mesecu so celo zabeležili poskus vdora v galerijo, minuli vikend pa poskus vdora v murskosoboški grad. Robert Inhof je ob tem izpostavil, da bi si Trg kulture, galerija in knjižnica zaslužili osvetlitev. Ob vikendih se tam namreč dogaja marsikaj. Razbita stekla so postala stalnica, kulturni objekti na trgu pa so postali javni pisoar.
Kulturniki najbolj aktivni
Med najbolj aktivnimi predstavniki družbe, če ne kar najbolj aktivni, so ravno zaposleni in aktivisti s področja kulture. Kot je pojasnila Mojca Breščak, vodja projekta Sobota, kot si jo želimo, je ravno od kulturnikov prejela največ kritik, pa tudi predlogov.
Danes o kulturni dediščini, jutri o stanovanjih
Premišljevalnice v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo, se bodo nadaljevale že danes in jutri. Danes ob 17. uri bo v grajskem stolpu potekala premišljevalnica z naslovom Naravna in kulturna dediščina, vodili jo bosta Metka Fujs in Stanka Dešnik, jutri pa se premišljevalnice vračajo v knjižnico. V sredo ob 17. uri bo tam potekala premišljevalnica z naslovom Stanovanjska politika, ki jo bosta vodila Iztok Zrinski in Alojz Kavaš.
