V komunah z vojaško disciplino odvisnike usmerjajo na pravo pot, a odločitev za komuno je težka.
Odvisniki se z drogo pogosto srečajo že zelo zgodaj in hitro zapadejo v začaran krog odvisnosti. Le redki so pripravljeni priznati, da potrebujejo pomoč. To nudijo tudi v komunah, kjer odvisnik lahko preživi tudi več let in se mora popolnoma podrediti pravilom, ki vladajo v njih. Pot je zahtevna, po besedah Don Pierina, nekdanjega katoliškega duhovnika in ustanovitelja komun, se iz krempljev odvisnosti tam iztrga 90 odstotkov odvisnikov.
Ponovno odprtje kobiljske komune predvidoma decembra
A v začetku maja so se zaprla vrata komune v Kobilju, saj je bilo premalo odvisnikov, ki bi se odločili za zdravljenje v njej. Za delovanje namreč morajo biti na zdravljenju vsaj trije odvisniki. V osmih letih se je po besedah kobiljskega župnika Alojza Ratnika zdravilo približno 70 ljudi, povprečno so bili v komuni od enega meseca do enega leta. A pozitivna je neuradna informacija, da naj bi komuna svoja vrata ponovno odprla decembra, saj pričakujejo pomoč s strani države. Komuna se namreč financira preko Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Karitasa, prostovoljnih prispevkov in prispevkov staršev.
Srečanje z drogo že v osnovni šoli
Kako pomembne so komune ponazarja primer Blaža, ki ima v v zgodnjih dvajsetih za sabo že dolgo zgodbo o drogah, pričela se je namreč že v osnovni šoli: trava in alkohol skupaj, nato se je nadaljevalo s trdimi drogami. Na to pot so ga pripeljale radovednost, labilnost in družba – kot najstnik je pristal na cesti. "Iz dneva v dan sem živel samo za drogo", pove Blaž, ki je storil je veliko kaznivih dejanj in hitro pristal na dnu. Vse je izgubilo smisel, droga mu je vzela leta mladosti. Zaveda pa se, da je za vse bil kriv sam.
Po komuni si je uredil življenje
Ker je zelo mlad, so mu prav prišle delovne navade, učenje discipline, sprejemanje pravil – vse to je dobil v komuni, kjer je preživel skoraj tri leta. Svojo prehojeno pot danes predstavlja drugim; živi v svojem stanovanju, ob delu se izobražuje za gostinca. V prihodnosti si želi, da bi dokončal šolanje in da bi ostal na poti, po kateri hodi zdaj. Kot je povedal, je problem vseh nas, da smo odvisni od nečesa. Mladini, ki se spogleduje z drogo pa sporoča, da to ni potrebno za življenje in da tega ne rabijo.
